osnove geologije za geografe - 2. del

8/17/2019 Osnove geologije za geografe - 2. del

http://slidepdf.com/reader/full/osnove-geologije-za-geografe-2-del 1/21

erozijska diskordanca: vpad plasti nad in pod diskordanco je

enak, loi pa jih erozijska površina (lahko nastane zaradiokopnitve, vrezovanja kanalov…)



kotna diskordanca: mlajše plasti ležijo na erozijski

površini nagnjenih ali nagubanih plasti



nekonformnost: erozijsko površino na magmatskih ali

metamorfnih kamninah prekrivajo mlajše sedimentne alivulkanske kamnine



o Kronostratigrafske enote:

- Fosilna združba (oz. znailni, vodilni fosil) opredeljujekronostratigrafsko enoto – govorimo npr. o triasnih kamninah

- Preden je bila doloena absolutna starost, se je vedelo zgolj to, da

so triasne kamnine starejše od jurskih in mlajše od permskih.

Koliko asa je trajalo katero obdobje in pred koliko leti se jekonalo, ni bilo bistveno (oz. tega ni bilo mogoe doloiti)!



4) Absolutna (numerina) starost kamnin:

- Starost podana v letih- Radioaktivni razpad nestabilnih izotopov (za starosti ve

milijonov let: 40K, 238U, 235U, 232Th, 87Rb; arheologija in

kvartarna geologija starosti do 40 000 let 14C)

- Razpolovna doba (): as, ki je potreben, da se zaetna koliinaradioaktivnega izotopa prepolovi

- preostala koliina RA izotopa (N) + koliina produkta (od tod

dobimo N0

) + poznana absolutna starost kamnine

N = N0 e-t t = ln (N/N0) × -1

- drago, samo za magmatske kamnine, velikokrat nenatanno

(“kontaminacija”)



5) Geološka asovna skala:

- Relativni skali so dodane numerine vrednosti (datiranjevulkanskih plasti, interpolacija na podlagi ciklostratigrafije…)

- V praksi se pogosteje uporablja relativna skala (numerine

vrednosti se spreminjajo!) – STRATIGRAFIJA (veja geologije,

ki se ukvarja s strukturo sedimentnih kamnin in dogodkov, kiso v njih zabeleženi)



Planet Zemlja



1. Zemlja kot del vesolja:

- Zemlja je del oson ja- Oson je je sestavljeno iz:

Sonca

8 planetov + Plutonve kot 60 lunvelikega števila asteroidovmilijonov kometov

nešteto fragmentov skal, prahu: meteoritov- Naš sonni sistem je del Galaksije Mlena cesta (premer okoli

100.000 svetlobnih let)

- Mlena cesta je le ena izmed nekaj 10 milijard ostalih galaksij v

do sedaj poznanem vesolju.



- Zemlja spada med t.i. kamnite planete našega oson ja (Merkur,

Venera, Zemlja, Mars)- v zunanjem delu oson ja so (orjaški) plinasti planeti: Jupiter,

Saturn, Uran, Neptun



- planeti in lune, ki so blizu Soncu, so sestavljeni iz elementov, ki kondenzirajo

le pri visokih T (Fe, Si, Mg, Al), mono vezanih s kisikom

- planeti in lune iz oddaljenih delov oson ja vsebujejo hlapne komponente: H inS v spojinah s kisikom; imajo trdna jedra

Jupitrova luna Io je rdea zaradi velike koliine žvepla, Europa pa vsebuje znatne koliine ledu



- Zemlja je približno okrogla (približno triosni elipsoid oz. geoid)

- ekvatorialni polmer je 6378 km, polarni polmer 6357 km (razlika21 km)- Povprena gostota Zemlje je 5.5 g/cm3, vendar imajo kamnine na površju gostoto zgolj 2,5 – 3,0 g/cm3 v notranjosti je gostotave ja



2. Nebularna hipoteza:- nebularna hipoteza govori o tem, da je oson je nastalo iz vrteega se oblaka

prašnih delcev in plinov imenovanih solarna nebula:

Nastanek zvezde se zane z gigantskim molekularnim oblakom (nebulo), kiga sestavljajo prah in plini

Znotraj oblaka se tvorijo “podoblaki”, ki so gosta jedra in se zaradi svoje teže

zanejo sesedati sami vase. Jedro se razdeli v ve zvezdnih zametkov. Vvsakem zane nastajati nova protozvezda, ki privlai okoliški prah in pline.

Protozvezda se skr i, povea svojo gostoto in uradno postane zvezda, ko se vnjej zane dogajati jedrska fuzija.

Iz ostankov materije okoli zvezde se

oblikujejo planetezimali in iz njih planeti



3. Od velikega poka do Zemlje:

- Vesolje je nastalo pred 13 700 milijoni let z velikim pokom- Po 10-43 s nastanejo prostor, as in materija- Po 10-39 s se zane vesolje širiti- Po 10-11 s se od elektromagnetne sile odcepi nuklearna sila- Po 10-5 s se kvarki spojijo v protone in nevtrone; iz sevanja nastanejo pari

elektron-pozitron- Po 10-2 s do 3 min se protoni in nevtroni združijo v jedra- Po 380 000 letih nastanejo prvi atomi



- Po 1 do 280 milijonov let: zaradi širjenja vesolja se temperatura

mikrovalovnega sevanja toliko zniža, da vesolje postane temno

- po 280 milijonih let: prve galaksije; nove zvezde nastajajo po eksploziji

supernov

- med 2000 in 6000 milijonov po velikem poku nastanek Rimske ceste

- po 9100 milijonih (pred 4600 milijoni) iz ostankov supernove nastanek

oson ja; oblak plina in prahu okoli Sonca se zgosti v vrtei se disk; zrna prahu sespajajo, nato se zaradi nadaljnjega zgoševanja in trkov oblikujejo telesa s

premerom do ve 100 km (planetezimali)

- z združevanjem planetezimalov nastanejo planeti, polje drobcev pa se redi

zaradi solarnega vetra in trkov (zlitjem) z ve jimi kosi



- pred 4560 milijoni se oblikuje Protozemlja

- kmalu (pred 4470 Ma) vanjo tr i planet velikosti Marsa in odtrga velike dele

plaša; ti izparijo skupaj s planetom; izvržen material se zgosti v oblak, kiobkroža Zemljo, in kmalu nato zbere v Luno

- Luna v zaetku kroži na višini 20 000 km (danes 384 400 km)



Astronomija in fosili:

Drobne gube epiteke rugoznih koral predstavljajo dnevni prirast skeleta, širši pasovi pa mesene cikle. Na podlagi štetja prirastnic so ugotovili, da je imelo

leto v devonu 400 in ne 365 dni! V tistem asu se je namre Zemlja zaradi

ve jega privlaka tedaj bližje Lune vrtela hitreje okoli svoje osi.



- Pred 4470 milijoni let: zaradi trka se je Protozemlja ponovno stalila do velikih

globin; ko se površe ohlaja, nastane kamnita skorja; vulkanizem dovaja pline za

prvo atmosfero- pred 4470-4300 milijoni let: površje se ohladi na manj kot 100°C in voda

ostaja na tleh; vodo za prve oceane prispevajo tudi meteoriti; zaetek

hidrološkega cikla, erozija kamnin in že prve sedimentne kamnine

- do najkasneje pred 3500 milijoni let: nastanek življenja

osnove geologije za geografe - 2. del

Documents