za zapečkom, 20. del

30
Josa Gorca je med smučarsko turo zadela delna možganska kap. Njegovo reševanje je bilo težko, ki so ga izvedli slovenski gorski reševalci. Z osrčja Julijcev so ga morali voziti na saneh po daljši, manj prepadni poti čez Komno, Bremzo do Koče pri Savici (653 m) v dolini, 1957. Joso Gorec survived at the ski tour the stroke. His rescue was very difficult effected by Slovenian mountain rescuers. He was broght from the central region in the Julian Alps (approx. 5.700 feet) over longer way over Komna (4.560 feet) over Bremza (Break) to Savica Hut (1.960

Upload: smuciscanet

Post on 15-Apr-2017

11.867 views

Category:

Sports


1 download

TRANSCRIPT

Page 1: Za zapečkom, 20. del

Josa Gorca je med smučarsko turo zadela delna možganska kap. Njegovo reševanje je bilo težko, ki so ga izvedli slovenski gorski reševalci. Z osrčja Julijcev so ga morali voziti na saneh po daljši, manj prepadni poti čez Komno, Bremzo do Koče pri Savici (653 m) v dolini, 1957.

Joso Gorec survived at the ski tour the stroke. His rescue was very difficult effected by Slovenian mountain rescuers. He was broght from the central region in the Julian Alps (approx. 5.700 feet) over longer way over Komna (4.560 feet) over Bremza (Break) to Savica Hut (1.960 feet) in the valley, 1957.

Page 2: Za zapečkom, 20. del

Josa Gorca so morali transportirati od Triglavskih jezer do Komne, tudi veliko navkreber zaradi gorske doline.

Joso Gorec must had to be transported from Triglavska Jezera (TriglavLakes) a great part up-hill because the mountain valley.

Malo nad dolino je zmanjaklo snega in so morali Gorca nositi na reševalnih saneh.

A little above the valley was not any more snow. Rescuers had to carry Gorec in rescue sledge- akia.

Page 3: Za zapečkom, 20. del

Mladi turni smučarji so si poteptali progo na Planini Govnjač (1.444 m) blizu Komne po končani turi na Konjsko sedlo (1.870 m) , Julijske Alpe, 1957.

Young skiers dammed the ski trail in Planina Govnjač, (5.330 feet) , after finishing their ski tour on Konjsko Sedlo (5.610 feet)Julian Alps, 1957.

Page 4: Za zapečkom, 20. del

Oče Svetozar Guček-Zare (na levi), star 49 let, in sin Aleš, star 13 let in 4 mesece, sta se odločila, da bosta preživela spomladi en teden v Julijskih Alpah.

Father Svetozar Guček-Zare (on left), 49 years old, and his son Aleš, 13 years and 4 months old, decided to to live through one week in spring in the Julian Alps.

Page 5: Za zapečkom, 20. del

Svetozar Guček-Zare na strehi Koče pod Bogatinom, ko je bilo še okoli 4 metre snega, Julijske Alpe, 1958. Oče Zare in sin Aleš sta šla leta 1962 na smučarsko turo od Komne (1.520 m), na Bogatinsko sedlo (1.815 m), spust do Krnskega jezera (1.394 m), na Krnsko sedlo in brez smuči na Krn (2.244 m). Na Krnskem sedlu nazaj grede je začelo snežiti, spustila se je megla in temperatura je bila malo nad ničlo, tako da se je sneg popoldne močno ojužil. V takih mukatrpnih pogojih sta imela srečo, da sta našla v megli na podobnem svetu in snežnih pogojih pravo pot do Doma na Komni. Pot je trajala 11 ur.

Page 6: Za zapečkom, 20. del

Svetozar Guček on the roof of Bogatinsko Sedlo Hut, where it was still in spring about 4 m of snow, Julian Alps, 1958. In 1962 he and son Aleš went on ski tour from Komna (4.560 feet), on Bogatinsko Sedlo (Bogatin Pass, 5.445 feet), drop on skis to Krnsko Jezero (Krn Lake, 4.180 feet), on Krnsko Sedlo (Krn Pass) and without skis on Krn (6.730 feet). It began to snow and the fog covered the landscape on the way back to Krnsko Sedlo. The snow get very wet because the temperaure above zero C and it was very dificcult and painfully to march on skis or without them. They were lucky not to be lost in the fog and snow conditions and to find the right way in the nature which is very wide and quite similar. The ski tour took 11 hours.

Page 7: Za zapečkom, 20. del

Lokalni nosači so bili v glavnem kmetje, ki so pozimi dodatno služili denar s prenašanjem tovorov za potrebe domov v hribih in tudi za prenos prtljage turistov – smučarjev. Neka dama iz Zagreba na Hrvaškem si je celo izmislila, da jo je moral nosač nesti na Komno. Okoli leta 1960 so ponovno postavili tovorno žičnico, ki so jo prvič zgradili leta 1916 avstro-ogrski vojska, da so vlačili vojaško ropotijo na soško fronto.

Local carriers were farmers who in winter brought up the provisions for the need of mountain huts and so earned some additional money. They carried the tourists‘ – skiers‘ luggage too . One lady from Zagreb, Crotia, even decided to be carried by a carrier up to Komna. In 1960, a lorry cable was built like the first one constructed by the Austrian-Hungarine soldiers to bring to the line of battle in Valley Soča in 1916.

Page 8: Za zapečkom, 20. del

Pokljuška planota, danes del nacionalnega Triglavskega parka, Julijske Alpe, 1967.

Pokljuka Plateau, today a part of the National Triglav Park, Julian Alps, 2067.

Page 9: Za zapečkom, 20. del

Smučina vojakov na smučarski turi s Komne na Bogatinsko sedlo (1.815 m), februar 1972.

Ski track of the slodiers on ski tour from Komna to Bogatinsko Sedlo, (5.445 feet), February 1972.

Page 10: Za zapečkom, 20. del

Samovarovanje treh turnih smučarjev na ledeniku, skica Dinko Bertoncelj, 1972.

Self protection of three ski mountainers on a glacier, sketch by Dinko Bertonecelj, 1972.

Page 11: Za zapečkom, 20. del

Aleš Guček, 2016

Za zapečkomOrumenele podobe slovenskega smučanja, smučine učiteljev in trenerjev smučanja na vseh smučarskih področjih

From Chimney CornerIllustrated History of Slovenian Skiing, Ski Instructors‘ and Trainers‘ Tracks in all Skiing Fields

11. DEL

PART 11

Page 12: Za zapečkom, 20. del

Učitelji smučanja

Ski Instructors

Page 13: Za zapečkom, 20. del

Smučarski tečaj Rudolfa Badjure februarja 1914 v Tivoliju, Ljubljana.

Rudolf Badjura‘a ski course in February 1914 in Tivoli, Ljubljana, Slovenia.

Page 14: Za zapečkom, 20. del

Smučarske tečaje po 1. svetovni vojni so prirejali od leta 1920 na Senožetih v Bohinju. Rudolf Badjura jih je vodil za izkušene smučarje.  Ski courses were organized on Senožeti in Bohinj after the 1st World War. Rudolf Badjura led this course for experienced skiers.

Page 15: Za zapečkom, 20. del

Na smučarskem tečaju leta 1920 v Bohinju je bilo treba učence najprej učiti hoje in drsenje po snegu na ravnici. Za obrat v drugo smer je bilo treba visoko dvigniti smučko. Skiers had to learn to walk and to glide on skis on the flat in Bohinj in 1920. The ski would be lifted high enough to make a turn in place.

Page 16: Za zapečkom, 20. del

Smučarski tečaj 1920 mladih v Bohinju, ki ga je verjetno vodil Rudolf Badjura. Deklice imajo še vedno krila.  Skiing course for young skiers in Bohinj in 1920 probably led by Rudolf Badjura. The girls still wore skirts.

Page 17: Za zapečkom, 20. del

Jugoslovanska (srbska) kraljeva družine Karađorđevićev je zahtevala za prestolonaslednika zasebnega učitelja smučanja iz vrst vojaških oficirjev. Slovenci so predlagali Staneta Pelana, ki je bil »samo« rezervni oficir. Na sliki je Stane Pelan s prestolonaslednikom Petrom II. leta 1931 med učenjem smučanja.  Yugoslav royal familiy Karađorđević from Serbia demanded a private ski instructor to teach their crown prince. He had to be an officer. The Slovenians proposed Stane Pelan who was an »officer in reserve«. Stane Pelan with Crown Prince Peter II in the photograph at a ski course in 1931.

Page 18: Za zapečkom, 20. del

Zdravko Zore je leta 1931 ustanovil v Kranjski Gori stalno šolo smučanja »JUGOSKI« in poučeval arlberško tehniko smučanja na enotedenskih tečajih po vzoru Hannesa Schneiderja iz St. Antona v Avstriji. Pozimi so smučali v Kranjski Gori (800 m), pozno spomladi na Vršiču (Erjavčeva Koča 1.515 m) in poleti na Kredarici (2.500 m). Zdravko Zore founded a permanent ski school „JUGOSKI“ in Kranjska Gora in 1931 and he taught Hannes Schneider's Arlberg Ski Technique during the the week long courses. They were skiing in Kranjska Gora (2.760 feet) in winter, on Vršič at Erjavčeva Koča (5.050 feet) in late springtime and on Kredarica (8.330) in summer.

Page 19: Za zapečkom, 20. del

Zdravko Zore (na levi) iz Kranjske Gore je bil leta 1932 na tečaju pri Hannesu Schneiderju (desno) v njegovi znameniti arlberški smučarski šoli v St. Antonu v Avstriji in nato na tečaju še leta 1933, ko je tudi naredil izpit z odličnim uspehom.  Zdravko Zore (on the left) from Kranjska Gora was at the Hannes Schneider's (on the right) course in his famous ski school in St. Anton (Austria) in 1932 and once again in 1933 when he passed the exam with excellent marks.  

Page 20: Za zapečkom, 20. del

Potrdilo Jugoslovanske zimsko športne zveze, da je Zdravko Zore 28. aprila 1936 opravil izpit za zveznega učitelja smučanja, prav v letu, ko je bil ustanovljen »Zbor smuških učiteljev« kot samostojni odsek v okviru Jugoslovanske zimsko športne zveze. Tehnični odsek je ostal pristojen za tekmovalce. The confirmation of Yugoslav Winter Sports Association that Zdravko Zore passed the exam for the federal (Yugoslav) ski instructor on April 28, 1936, the same year as the Yugoslav Ski Instructors Association was founded as an independent section of the Yugoslav Winter Sports Association. The Technical Committee remained mostly dedicated to the competitors.

Page 21: Za zapečkom, 20. del

Športni klub Ilirija je od leta 1932 prirejal smučarske tečaje na Slatni v Planici blizu svojega Doma Ilirija. Učitelj smučanje je bil inž. Janko Janša, ki je poleti tam učil tenis. Sport Club Ilirija organized ski courses on Slatna nearby its Lodge Ilirija in Planica in 1932. Janko Janša was ski instructor who taught tennis there in summer.

Page 22: Za zapečkom, 20. del

Smučarski tečaj inž. Janka Janše (drugi z leve) v zgodnjih 1930-ih letih v Planici.  Ski course led by Janko Janša (second from left) in the early 1930s in Planica.

Page 23: Za zapečkom, 20. del

Smučarski tečaj na Krvavcu od 17. do 23. februarja 1935, ki ga je vodil Robert Kump. Ski course on Krvavec from February 17 to 23, 1935 led by Robert Kump.

Page 24: Za zapečkom, 20. del

Značka zveznega učitelja smučanja, Kraljevina Jugoslavija, okoli 1936.

Badge of the federal ski instructor, Kingdom of Yugloslavia, abaout 1936.

Page 25: Za zapečkom, 20. del

Tečaj Smučarskega kluba Ljubljana za nove učiteljice smučanja na Pokljuki leta 1938 pred Šport hotelom. The course of Ski Club Ljubljana for ladies candidates for ski instructors had been organized at Sport Hotel on Pokljuka in 1938.

Page 26: Za zapečkom, 20. del

Na koncu tečaja so bila dekleta in Lado Vučnik (v sredini v drugi vrsti) vsa zagorela od sonca, Pokljuka, Slovenija, 938.  Girls' sunburnt and Lado Vučnik's (here in the middle in second row) sunburned faces at the end of a ski course, Pokljuka, Slovenia, 1938.

Page 27: Za zapečkom, 20. del

Tečaj deklic v poznih tridesetih letih na Pokljuki. Ski course for the ladies on Pokljuka in the late 1930s.

Page 28: Za zapečkom, 20. del

Inženir Janko Janša (tretji z desne) je organiziral tečaj, Podkoren, 28. januarja 1940.

Engineer Janko Janša (third from right) organized a course, Podkoren, January 28, 1940.

Page 29: Za zapečkom, 20. del

Robert Kump je bil po 2. svetovni vojni prvi načelnik (predsednik) Zbora učiteljev smučanja Slovenije, 1948.

Robert Kump was after the 2nd World War the first president of the Slovenian Ski Instructors Association, 1948.

Page 30: Za zapečkom, 20. del

Robert Kump je narisal znak za izkaznico učitelja smučanja, Slovenija, 1948. Levo skica, desno izkaznica.

Robert Kump designed the symbol of the ski instructor identify card, Slovenia, 1948. Sketch on the left, identify card on the right.