Trening jugoslovanske alpske reprezentance na Zelenem Snegu (2.500 m) na Kredarici (z leve): zdravnik X, Matevž Lukanc, Marjan Magušar-Jaka, Jože Knific (gost, tek), Zdravko Križaj, Janko Štefe-Drčk, Karel Klančnik (gost, skoki), X, Franc Cvenkelj, Bara Adamič, Ludvik Dornig, Tine Mulej in Franc Čop (zvezni trener in olimpijec 1936 ter 1948).

The training of the Yugoslav Alpine Ski Team on the Green Snow (8.300 feet) on Kredarica (from left): Doctor X, Matevž Lukanc, Marjan Magušar-Jaka, Jože Knific (guest, cross-country), Zdravko Križaj, Janko Štefe-Drčk, Karel Klančnik (guest, ski jumping), X, Franc Cvenkelj, Bara Adamič, Ludvik Dornig, Tine Mulej and Franci Čop (federal coach and member of the Olympic Team in 1936 and 1948).

Jugoslovanska alpska olimpijska reprezentanca (vsi iz Slovenije) na zimskih olimpijskih igrah v Cortini d'Ampezzo leta 1956 (z leve): Jože Ilija, Franc Cvenkelj, Slava Zupančič (prva slovenska alpska olimpijka), Ludvik Dornig in trener Franci Čop.  The Yugoslav Olympic Alpine Team (all from Slovenia) at Winter Olympic Games in Cortina d'Ampezzo in 1956 (from left): Jože Ilija, Franc Cvenkelj, Slava Zupančič (first woman in Yugoslav Olympic Ski Team), Ludvik Dornig and the coach Franci Čop.

Zvezni trener alpske reprezentance Jugoslavije Franci Čop je povabil za zimske olimpijske igre 1956 v Cortini d'Ampezzi v ekipo samo eno žensko - Slavo Zupančič. Federal coach of the Yugoslav Alpine Team Franci Čop, invited only one woman Slava Zupančič, to participate at the Winter Olympic Games in Cortina d'Ampezzo in 1956.

Franc Cvenkelj med smukom na zimskih olimpijskih igrah leta 1956 v Cortini d'Ampezzo. Tekmovalci so pod kolenom podvezali široke hlače z vrvico, kakor so to že naredili tekmovalci tik pred 2. svetovno vojno, da bi bili hitrejši.  Franc Cvenkelj in the downhill race in Cortina d'Ampezzo Winter Olympics in 1956. The competitors tied the wide trousers below the knees with a thin rope to cut down wind resistance like the racers before the 2nd World War.

Jugoslovansko smučarsko olimpijsko moštvo se je vračalo leta 1956 iz Cortine d'Ampezzo domov z avtobusom.  Yugoslav Olympic Ski Team on their return home from Cortina d'Ampezzo by bus in 1956.

Slava Zupančič med tekmo okoli leta 1956 v Grindelwaldu v Švici, ki je bil tako znan po tekmah za ženske kot Wengen za moške. Slava Zupančič at the race in Grindelwald (Switzerland) about 1956. The women's races were in Grindelwald as well known the Wengen races for men.

Slava Zupančič je zmagala na FIS tekmi na Etni (Sicilija, Italija), kar je bil velik uspeh slovenskega ženskega tekmovalnehga smučanja (1958). Slava Zupančič won the FIS competition below Etna (Sicily, Italy) what was a wonderful success for Slovenian women's ski racing (1958).

Slava Zupančič, slovenska najboljša smučarka v petdesetih, si je zlomila roko, a kljub temu trenirala.  Slava Zupančič, Slovenia's best woman racer in 1950s, broke her arm yet she trained in spite of her injury.

Podpredsednik Smučarskega kluba Enotnost Bogo Šramel-Fric, smučarski skakalec v državni reprezentanci pred 2. svetovno vojno, je zahteval, da vsi tekmovalci kluba tekmujejo na klubskem prvenstvu v veleslalomu. Ker so nekateri skakalci zelo slabo smučali, so se odeli v deklice (z leve): Jože Rotar, Jože Šlibar (kasneje svetovni rekorder v poletih leta 1961), Edo Vidovič in Lado Močnik.  

Vice president of the Ski Club Enotnost Bogo Šramel-Fric, member of the Yugoslav Ski Jumping Team before the 2nd World War, required competitors of the ski club race in the giant-slalom championships of the club. Some ski jumpers were skiing very bad so they put kerchiefs on to look like ladies (from left): Jože Rotar, Jože Šlibar (later world record in ski-flying in 1961), Edo Vidovič and Lado Močnik.

Zvezni trener Marjan Magušar-Jaka in Slava Zupančič na svetovnem prvenstvu leta 1958 v Bad Gasteinu. Magušar je uvedel redne kondicijske priprave alpske reprezentance na Bledu in v Kranjski Gori (od leta 1960) in nato poleti na snegu še na plazovih pod Prisankom in Kočno »piljenje« osnovne tehnike smučanja in tekmovalnega načina smučanja. 

Federal coach Marjan Magušar-Jaka and Slava Zupančič at the World Alpine Ski Championships in Bad Gastein (Austria) in 1958. Magušar introduced summer training without skis for the National Alpine Team in Bled and later in Kranjska Gora. From 1960 on before the first summer training on snow below Prisank Mountain near Kranjska Gora (Vršič, Julian Alps) and below Kočna Mountain (Kamnik Alps) to »drill« the basic skiing technique of skiing and competiton style was goal.

Dolgoletni predsednik SK Enotnosti Maks Završnik je vodil leta 1957 poletni trening alpskih smučarjev na Kredarici (2.500 m). Klub je bil po drugi vojni 15 krat moštveni državni prvak Jugoslavije v seštevku tekov, skokov in alpskih disciplinah. Z leve: Jože Ilija, Milan Janc, Vojteh Budinek, Jože Nograšek-Plužk, Marjan Magušar-Jaka (trener) in Maks Završnik.  Maks Završnik, president of SK Enotnost for a long period, led the training of the alpine skiers of the club on Kredarica (8.300 feet) in summer 1957. Ski Club Enotnost was 15 times national team champion in combine point for alpine skiing, cross-country and ski-jumping. On the photograph from left: Jože Ilija, Milan Janc, Vojteh Budinek, Jože Nograšek-Plužk, Marjan Magušar-Jaka (coach) and Maks Završnik.

Galetov travnik v Šiški v Ljubljani je bilo idealno kratko slalomišče. Najboljši alpski smučarji so leta 1957 tekmovali na vsega okoli 30 sekund dolgem slalomu, ki si ga je ogledalo okoli 10.000 gledalcev. Na sliki je reprezentant Janko Štefe-Drčk iz Tržiča.  Galetov Travnik (Gale's Meadow) in Šiška (part of Ljubljana) was an ideal slalom terrain. The best alpine skiers compete in just 30 second long slalom run in 1957 which was wached by 10.000 spectators. Janko Štefe-Drčk from Tržič, member of the National Alpine Team, is in the photograph.

Tekmovalci Smučarskega kluba Enotnosti iz Ljubljane nad Bischofshofnom v Avstriji februarja 1958 pri hotelu Rupertihaus Seppa Bradla-Buwija na tradicionalnem dvoboju s Smučarskim klubom Bischofshofen v veleslalomu ( z leve): Aleš Guček, Milan Bernik, Jože Pogačnik, Drago Jemec, Jože Nograšek-Plužk, Jože Ilija, Vojteh Budinek, Janez Jemec in Janez Zajec. Na sliki manjka Mica Magušar, edina smučarka na tekmi iz Slovenije.

Alpine skiers of Ski Club Enotnost from Ljubljana above Bischoshofen (Austria) at the Hotel Rupertihaus owned by Sepp Bradl-Buwi. The traditional duel between Ski Club Enotnost and Ski Club Bischofshofen took place in 1958 (from left): Aleš Guček, Milan Bernik, Jože Pogačnik, Drago Jemec, Jože Nograšek-Plužk, Jože Ilija, Vojteh Budinek, Janez Jemec and Janez Zajec. Mica Magušar the only lady is missing in the photograph.

Dvoboj Smučarskega kluba Enotnosti in Smučarskega kluba Bischofshofen februarja 1958. Na sliki pionir Smučarskega kluba Enotnosti Aleš Guček, ki ima še vedno na smučeh vez kandahar, čeprav so se tedaj tekmovalci v tujini že imeli varnostne vezi.  The alpine ski meet Ski Club Enotnost and Ski Club Bischofshofen in February 1958. The young competitor of Ski Club Enotnost Aleš Guček has the Kandahar bindings meantime most foreign alpine racers were using security bindings.

Državno prvenstvo v Kranjski Gori leta 1958: cilj smuka v Brsnini. National Championships in Kranjska Gora in 1958: downhill finish in Brsnina.

Sodniki na cilju državnega prvenstva v smuku v Kranjski Gori leta 1958 (z leve): Stane Predalič, Milan Mirtič, Lojze Primožič, X, Dana Božič in Leopold Grűnfeld. Downhill referees at the downhill finish of the National Championships in Kranjska Gora in 1958 (from left): Stane Predalič, Milan Mirtič, Lojze Primožič, X, Dana Božič and Leopold Grűnfeld.

Marjan Keršič–Belač je bil član jugoslovanske reprezentance Gorske reševalne službe, ki se je februarja 1958 udeležila mednarodnih tekem reševalcev v Davosu v Švici. Že eno leto prej se je poleti pripravljal poleti na plazu pod Prisankom na Vršiču.  Marjan Keršič–Belač was a member of the Yugoslav Mountaineering Security Team which took part in the international competition of Ski Patrol in Davos (Switzerland) in 1958. He began training for this competition almost one year before on the eternal snow below Mount Prisank (summer, Vršič, Julian Alps).

Par reševalcev Marjan Keršič-Belač in Aleš Kunaver sta morala v izločilnih spustih na progah A, B in C v določenem najdaljšem času presmučati proge z akijem, na poti oskrbeti ponesrečenca in ga pripeljati v dolino. Za progo B sta porabila 28 minut namesto v predpisanih največ 80 minutah. Sodnika za oskrbo ponesrečenca sta bila tudi dr. Ivo Robič in dr. Oskar Končan, oba gorska reševalca in vodnika za turno smučarje.  Two competitors of Ski Patrol formed the team. They had to reach a point on trail A to have the opportunity to take part on the B and C trails skiing with toboggan. They had to give first aid to the »injured« skier during the competition. Marjan Keršič-Belač and Aleš Kunaver needed 28 minutes on the B trail while the allowed time was 80 minutes.The referees for the first aid were Slovenian doctors Ivo Robič and Oskar Končan, both mountaineering guides and mountain patrol doctors.

Vsi trije slovenski pari reševalcev so v Davosu osvojili zlate medalje na »III. Mednarodnih traumatoloških dnevih«: par Marjan Keršič-Belač (z očali) – Aleš Kunaver (kapa s cofom), par Stane Koblar - Ciril Praček (tretji z leve) in par Marjan Lavtižar-Kavc (četrti z leve) - Rado Kočevar. All three Slovenian mountaneering safety pairs gained the gold medal at the »IIIrd International Traumatological Days in Davos in 1958: pair Marjan Keršič-Belač (with glasses on) – Aleš Kunaver (with Austrian ski cap), pair Stane Koblar - Ciril Praček (third from left) and pair Marjan Lavtižar-Kavc (fourth from left) – Rado Hočevar. 

Olimpijka iz leta 1958 v Cortini d'Ampezzo Slava Zupančič na startu klubske tekme v Sloveniji. Merjenje je bilo še ročno, saj ni bilo denarja za uvoz drage električne merilne naprave. Avstrijska firma je prišla iz Gradca, da je merila čase na državnih in republiških prvenstvih ter mednarodnih tekmah v Sloveniji oz. Jugoslaviji. Slava Zupančič, member of the Olympic Team in Cortina d'Ampezzo in 1956, at the start of a Slovenian local competition organized by a small ski club. The timing was still manual because there was not money for the import of expensive electrical timing equipment. An Austrian timing company from Graz came to Slovenia (Yugoslavia) just for the National Championships as well as for the international competitons in Slovenia, Yugoslavia.

Telefonska povezava med ciljem in startom za povelja za start tekmovalca na alpskih tekmah smučarskih klubov v Sloveniji je bila še do okoli 1962.  The phone connection between the start and finish for the timing was in practice to start the competitor at the alpine skiing races in Slovenia until 1962.

Pionirja Smučarskega kluba Enotnosti iz Ljubljane Janez Vrhovnik in Aleš Guček sta šla januarja 1955 v smučarski opremi 3 km peš do železniške postaje in nato z vlakom v Kranjsko Goro na enotedenski trening med šolskimi počitnicami.  The young skiers of Ski Club Enotnost Janez Vrhovnik in Aleš Guček went 2 miles dressed in skiing clothes and boots to the railway station in Ljubljana where they took the train to Kranjska Gora to attend a one week training courseduring the school holidays in 1955.

Pionirja Smučarskega kluba Enotnosti iz Ljubljane Janez Vrhovnik in Aleš Guček sta šla poleti 1955 v smučarski opremi 3 km peš do železniške postaje in nato z vlakom v Kranjsko Goro na enotedenski trening med šolskimi počitnicami.  The young skiers of Ski Club Enotnost Janez Vrhovnik in Aleš Guček went 2 miles dressed in skiing clothes and boots to the railway station in Ljubljana where they took the train to Kranjska Gora to attend a one week training courseduring the school holidays in summer 1955.

Baraka, v kateri so bili prostori Slovenske smučarske zveze in Smučarskega kluba Enotnosti na Likozarjevi ulici v Ljubljani, je zgorela 19. 4. 1958 in v njej veliko smučarskega arhiva, ki je bil izgubljen za vedno. The offices of Ski Association of Slovenia and Ski Club Enotnost were in Likozarjeva Street in Ljubljana. It was burnt on April 4, 1958 and with it many documents of skiing were lost for ever.

Trening mladincev Smučarskega kluba Enotnosti in dveh tekmovalk Smučarskega kluba Kranjska Gora julija 1958 na plazu pod Prisankom, na višini okoli 1.300 m (z leve): Zmaga Klofutar, Elizabeta Ravtar, Janez Zajc, Janez Vrhovnik, Boštjan Baebler-Buši, Borut Zajc, Marjan Magušar-Jaka (trener), Aleš Guček in Matjaž Gabron. The training of the juniors of Ski Club Enotnost and two girls of Ski Club Kranjska Gora in July 1958 on the eternal snow below Prisank Mountain at the height approx. 4.300 feet (from left): Zmaga Klofutar, Elizabeta Ravtar, Janez Zajc, Janez Vrhovnik, Boštjan Baebler-Buši, Borut Zajc, Marjan Magušar-Jaka (trainer), Aleš Guček and Matjaž Gabron.

Mladinci Smučarskega kluba Enotnosti iz Ljubljane (SKE) in Smučarskega kluba Triglav (SKT) iz Kranja na državnem prvenstvu leta 1959 na Popovi Šapki v Makedoniji tik pred startom v veleslalomu (z leve leže): Aleš Guček-SKE, Matjaž Gabron-SKE, Brane Medja-SKT, Borut Zajc-SKE; (stoje z leve): X-SKT, Zvone X-SKT, Boris X-SKT, Tine Trček-SKT, trener SKT X Oražem.  The juniors of Ski Club Enotnost (SKE) from Ljubljana and Smučarskega kluba Triglav (SKT) from Kranj at the start of the giant-slalom at the National Championships on Popova Šapka in Macedonia, Yugoslavia (laying down from left): Aleš Guček-SKE, Matjaž Gabron-SKE, Brane Medja-SKT, Borut Zajc-SKE; (standing from left): X-SKT, Zvone X-SKT, Boris X-SKT, Tine Trček-SKT and trainer of SKT x Oražem.