SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

str. 3

Vo ednodnevna poseta naSZPM, vo Skopje na 20 ap-ril, prestojuva{e delegaci-

ja na Sojuzot na dru{tvata na pen-zionerite na Slovenija (ZDUS).Delegacijata ja so~inuvaa: AntonDonko - potpretsedatel na ZDUS,Aldo Trnovec - pretsedatel nakomisijata za me|unarodni odnosi,Marjan [iftar - porane{en am-basador na R. Slovenija vo R. Ma-kedonija i Andrej Jus - direktorna institutot "Eureka”, a vo imetona SZPM vo razgovorite u~estvu-vaa Du{ko [urbanovski - pret-sedatel na SZPM. ^edo Geor-gievski - potpretsedatel na

SZPM, Dragi Argirovski - sek-retar na SZPM i Tomislav Dimi-{kovski - pretsedatel na Uni-verzitetot "Treto doba”. Celta naposetata be{e vospostavuvawe iprodlabo~uvawe na sorabotka me-|u ZDUS i SZPM.

Na sredbata bea prezentiranifunkcioniraweto, organizacija-ta, aktivnostite i na~inot na in-formirawe na ~lenovite od dvetepenzionerski asocijacii i be{ezaklu~eno deka postojat mnogusli~nosti vo organiziraweto i vopotrebite na lu|eto od treto doba.Isto taka, be{e akcentirana pot-rebata od podlaboka i posodr`aj-

na sorabot-ka i razme-na na iskus-tva na sitep o l i w asvrzani so`ivotot iproblemitena ovaa po-p u l a c i j a .Be{e zak-lu~eno dekasorabotkatae mo`nostza pobliskuzapoznava-

we i pretsta-vuvawe na pro-ekti i progra-mi od Evrops-kata Unija i R.Slovenijai zasozdavawe po-~etni usloviza vklu~uvawena SZPM vo is-tite.

Pri posetatadelegacijataod Slovenijaupati pokana do SZPM za u~estvona Desetiot Festival za treto

`ivotno doba - najgolema prire-dba za starite i me|ugeneraciskasorabotka vo Slovenija, koja imaza cel da gi pretstavi mo`nos-tite, aktivnostite i re{enijataza podigawe na nivoto na kvali-tetot na `iveewe, kako i na afi-rmacija na kulturnite i drugi ak-tivnosti na starite i drugite lu|eza podobar i povitalen `ivot. Igodinava Festivalot }e ima me|u-naroden karakter i se o~ekuvau~estvo na pove}e od desetina ze-mji.

Pokanata za u~estvo na Festi-valot be{e prifatena so zadovo-lstvo od strana na doma}inite,bidej}i toa e mo`nost za ponata-mo{na sorabotka i so drugi zemji,za prenesuvawe na evropski isku-stva, kako i u{te edna mo`nost zapobrzo vklu~uvawe na SZPM vo

dru{tvoto na evropskite pen-zionerski asocijacii.

K. Kajmakoska

ME\UNARODNASORABOTKA

PROMOCIJA NA KNIGATA "MOETOIME E PENZIONER#OD DRAGI ARGIROVSKI

str. 7

str. 2

ZABAVAstr. 15

str. 5

str. 4

OT^ETI

PRA[AWA I ODGOVORI

SVETOT VOPREGRATKA- CVETIN

30 april 2010 godinaGodina III, broj 21

str. 8

NOVI IMPULSI ZA DO@IVOTNOU^EWE

KAKO DA SE OSTANEMLAD

SREDBA NA REDAKCIJATA SO DOPISNICITE ISORABOTNICITE NA"PENZIONER plus“

str. 13

ZDRAVSTVO

IZBOR

str. 12

str. 10

pplluussPENZIONER

str. 16

Nov ~ekor vo penzionerskata sorabotka me|u Slovenija i Makedonija

^estit 1-vi maj

OD MESEC MAJ

VO MARKETITE NA VEROPENZIONERITE ]E

IMAAT 3% POPUST

SO KOBRENDIRANATA

KARTI^KA OD NLB

Vo ramkite na razmenata naiskustva od deluvaweto napenzionerskite organizacii,

Delegacija na Sojuzot na zdru`e-nijata na penzioneri invalidi odRepublika Kosovo na 7 april pres-tojuva{e vo Skopje kako gosti naSZPM. [aban Kajtazi, sekretar naSojuzot na penzionerite na Kosovo,Hamit Haliti, ~len na Pretseda-telstvoto i [efket Mustafa,pretsedatel na penzionerskataorganizacija vo Pri{tina, seinteresesiraa za iskustvata naorganizacijata na penzionerite vona{ata zemja vo za{tita na prava-ta na penzionerite, za zdravstve-nata gri`a na starite lica, za vi-sinata na penziite i za generacis-kata solidarnost.

Vo imeto na SZPM delegacijataja primi pretsedatelot Du{ko[urbanovski so sekretarot naIzvr{niot odbor Dragi Argirov-ski, pri {to gi zapoznaa gostite soorganizacionata postavenost naovaa najbrojna i najaktivna nevla-dina i nepartiska penzionerska

organizacija vo Republika Make-donija. Posebno be{e naglaseno izna~eweto na pokrenuvaweto naincijativi za novi zakonski re{e-nija vo interes na penzionerite,kako i za organiziraweto na spor-tskite i kulturni sredbi i dru-`ewa i za prezemenite merki zato~no i blagovremeno informi-rawe na ~lenstvoto i javnosta.

- Mnogu sme zadovolni od pose-tata, istakna sekretarot [abanKajtazi. Iskustvata od rabotata naSojuzot na zdru`enijata na penzi-onerite na Makedonija zna~itelno}e ni pomognat da se organizirame,bidej}i vo Kosovo se u{te ne e do-nesen Zakon za PIO, penziite seedinstven iznos i tie iznesuvaat80 evra za starosni i semejni ko-risnici na penzija, dodeka soci-jalnata iznesuva 45 evra.

Be{e dogovoreno sorabotkatapome|u SZPM i Sojuzot na zdru`e-nijata na penzionerite invalidina trudot na Kosovo da se inten-zivira.

D.A.

Od posetata na delegacijata na Sojuzot na zdru`enijatana penzionerite invalidi na trudot na Kosovo

Vo fokusot organizirawetona penzionerite

Direktorkata na Fondot zazdravstveno osiguruvawe naMakedonija m-r Maja Parnar-

xieva - Zmejkova na 12 april ja pri-mi delegacijata na SZPM {to japredvode{e pretsedatelot Du{ko[urbanovski, vo pridru`ba na pot-pretsedatelot i sekretarot na Iz-vr{niot odbor ^edo Georgievski iDragi Argirovski, pretsedatelotna Komisijata za zdravstvo d-r Niko-la Stojanovski i ~lenot na Sojuzotvo Upravniot odbor na Fondot Bor~eJosifovski.

Pri toa be{e iznesen problemot sonedostig na lekovi od pozitivnatalista, visokite ceni na oddelni le-karstva, potrebata od otvoraweapteki vo ruralnite sredini i sli~-no.Vo vrska so ova be{e iznesenainicijativata na SZPM Vladata davovede sistem na subvencii na apte-karite koi }e otvorat apteki vo ru-ralnite centri, kako {to se dava namati~nite lekari vo mestatata sonedovolen broj na pacienti.

Direktorkata Zmejkova informi-ra{e deka koli~inite na lekarstva-ta se na lansko nivo, no se podelenina pove}e apteki, a so pogolema kon-trola na Fondot na sostojbata na te-renot se o~ekuva problemot da se na-dmine. Itnata pomo{ }e se vrati vosite zdravstveni domovi, brojot nalekovite bez doplata }e se zgolemiod 77 na 150, a se raboti i na proek-ti za namaluvawe na cenite na odre-deni lekarstva, imaj}i vo predviddeka nivnite referentni ceni voSlovenija, Bugarija, Hrvatska iSrbija se zna~itelno poniski.

Stana zbor i za potrebata od po-dobruvawe na sorabotkata so vesni-kot "Penzioner plus" vo interes napodobro informirawe za zdravstve-nata problematika na penzioneritei na javnosta.

Na sredbata prisustvuva{e i DejanGacov, portparol na Fondot zazdravstveno osigurvawe na Makedo-nija. D.Arg.

Sredba vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija

Potreba od namaluvawe na cenite na lekovite i podobra snabdenost

OT^ETI PENZIONERplus april 20102

Petta sednica na Sobranieto na ZP Debar

Tradicionalno pozitivni rezultati

Zdru`nieto na penzionerite odop{tinata Peh~evo go odr`asvoeto Ot~etno sobranie na koe

be{e razgledano raboteweto nazdru`enieto vo 2009 godina.

Vo konstruktivna rasprava, pri-sutnite gi usvoija: Godi{niot izve-

{taj za rabotata na organite i tela-ta na zdru`enieto, izve{taite naNadzorniot odbor i na Komisijata zasport, rekreacija i kultura, kako izavr{nata smetka za planirani iizvr{eni prihodi i rashodi za 2009

godina i be{e zaklu~eno deka zdru-`enieto rabotelo vo ramkite nazakonskite propisi.

Minatata godina zna~ajno mesto voraboteweto na peh~evskite penzio-neri zazelo organiziraweto napiknikot vo mesnosta "Ramna Reka#,

vo blizinata na Peh~evo,na koj {to u~estvuvaa pen-zionerite od isto~niotregion.

Osven razgleduvawetona informacijata za orga-nizacijata na ovoj piknik,na sednicata na sobrani-eto na penzionerite beanabroeni i drugite aktiv-nosti sprovedeni minata-

ta godina, no kako zaklu~ok senametna faktot deka penzioneriteod Peh~evo treba da zemaat pogole-mo u~estvo na raznite manifestaciii drugaruvawa so svoite kolegi odRepublika Makedonija. Vakviot stav

najmnogu se odnesuva na maliot in-teres za u~estvo na sportskite nat-prevari no i za formirawe na kul-truno - umetni~ko dru{tvo. Zatoabe{e dogoverno godinava da se nap-ravat pogolemi napori za aktivi-raweto na penzionerite od op{ti-nata Peh~evo i pokraj toa {to godi-nava }e ima izbori za novi organi itela na zdru`enieto. Na ot~etnatasednica bea usvoeni i Programataza rabotata na zdru`enieto, kako ifinansiskiot plan za 2010 godina.

Sobranieto donese i odluka zaukinuvawe na odlukata za za~lenu-vawe na bra~nite drugari na penzi-onerite vo interniot solidarenfond, bidej}i buxetot ne mo`e da jasledi zgolemenata stapka na smrt-nost. Dokolku se podobri finansis-kata sostojba bra~nite drugari pov-torno }e bidat vklu~eni vo ovojfond. Inaku, peh~evskoto zdru`e-nie na penzioneri vo momentov imaokolu 860 ~lenovi i toa e edno odpomalite zdru`enija vo Makedonija.

D. Rolevski

ZP Peh~evo

Uspe{no ot~etno sobranie

Predlog Programata za aktivnos-tite na Zdru`enieto vo oblasta

na Kulturno-zabavniot `ivot, od-morot i rekreacijata, sportot, zdra-vstvoto, socijalata, na sekcijata na`eni penzionerki i finansiskiotplan za 2010 godina, po predhodnotorazgleduvawe na sobirite vo site 25ogranoci na Zdru`enieto, kako i naIzvr{niot odbor, bea usvoeni namartovskata sednica na Sobranieto.Godinava se odlu~i kulturno-umet-

ni~kite dru{tva da u~estvuvaat naMe|unarodniot festival "Pece Ata-nasovski# vo Dolneni, na Regional-nata revija na pesni muzika i igri,Republi~kata manifestacija "Ma-kedonski nosii vo Krivoga{tani#, na"Makedonski starogradski festi-val#, kako i na Regionalna kulturnorevijalna manifestacija za pesnimuzika i igri "Penzionarite peat#vo Prilep. I ne samo toa. Se plani-ra u~estvo na Regionalni kulturni

sredbi so muzika, pesni i igri na ZPod jugo-zapadniot region. na Mari-ovsko-meglenski sredbi vo s.Vito-lo{te, na Etno grad vo Kru{evo i naManifestacijata "Ilindenski de-novi# vo Bitola. Denovive vo Centa-rot za kultura "Vojdan ^ernodrin-ski# za penzionerite od Prilep, be-{e prika`ana teatarskata predsta-va "Len~e Kumanov~e# so akteri odZP Kumanovo za {to vladee{e po-sebno interesirawe. Vo programataza odmor i rekreacija za 2010 godi-na e predvideno da se izvedat sedumednodnevni ekskurzii. D.S.

Zdru`enie na penzioneri Prilep

Usvoeni programa i finansiski plan

Sobranieto na Sojuzot na zdru`enijata na penzio-nerite na grad Skopje, na 25 mart 2010 godina, voPenzionerskiot dom “Jane Sandanski# vo Aero-

drom, odr`a redovna sednica na koja prisustvuvaa pre-tsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i sekretarotDragi Argirovski, pomo{nik-direktorot na FPIOMTrajko Prem~eski i upravnikot na Domot Veljan Stoj-kovski. Sednicata ja otvori pretsedatelot na SZP -Skopje, d-r Krste Angelovski koj vo uvodnoto izlagawegi nazna~i osnovnite aktivnosti i postignatite uspesivo rabotata, a osobeno se zadr`a na nekoi aktuelnipra{awa od pogolemo zna~ewe za natamo{noto dejstvu-vawe na Gradskiot sojuzot. Kako klu~no pra{awe zapodobruvawe na statusot na zdru`enijata, toj go naglasipotpi{uvaweto spogodbi za sorabotka pome|u SZP i gra-dona~alnikot na grad Skopje i ZP - ~lenki na Gradskiotsojuzot so gradona~alnicite na soodvetnite op{tini.Sorabotkata so gradona~alnikot na Skopje, pokraj dru-goto, pridonese prvpat da se predvidat finansiskisredstva od buxetot na gradot za SZP, finansiski da sepoddr`i renoviraweto na RC Katlanovo so izgotvuvaweIdeen proekt za negovo celosno renovirawe, a za penzi-onerite postari od 64 godini da se obezbedi edna{ ne-delno besplatno koristewe na javniot prevoz vo Skopje.

Govorej}i za formiraweto paralelni zdru`enija napodra~jeto na gradot, Angelovski istakna deka ovaa po-java mo{ne negativno vlijae vrz rabotata, vrz atmosfe-rata i vrz kredibilitetot na SZPM i na negovite ~len-ki. Naveduvaj}i gi takvite zdru`enija, toj uka`a i naparalelizmot kaj rakovodstvata, ogranocite, pa duri ikaj ~lenstvoto. Pri toa toj gi nazna~i pobudite za vak-voto zdru`uvawe i gi nabroja merkite za spre~uvawe.

Pove}e diskutanti pozitivno go ocenija Izve{tajot zarabotata na Gradskiot sojuz i op{ta ocena e deka seopfateni site aktuelni pra{awa od interes za zdru`e-nijata, so nasoki za nadminuvawe na manifestiranitenegativnosti. U~estvuvaj}i vo raspravata pretse-datelot na SZPM Du{ko [urbanovski odgovori nanekoi pra{awa na prisutnite i se zalo`i za vnesuvawe

nov kvalitet vo podobruvaweto na `ivotot na penzio-nerite so preporaki za osmisluvawe na aktivnostite ikoristewe na iskustvata na drugi afirmirani zdru`e-nija i poedinci. Vo vrska so formiraweto i registri-raweto paralelni zdru`enija, toj go potencira demo-kratskoto pravo na subjektite za formirawe zdru`enijakoi gi ispolnuvaat kriteriumite spored Zakonot i koise registrirani i primeni vo ~lenstvo na SZPM.

Sekretarot na SZPM Dragi Argirovski istakna dekaIzve{tajot za rabotata na Gradskiot sojuz gi lociraaktivnostite i dava nasoki za re{avawe na problemite.I toj ja poddr`a inicijativata za formirawe gradski{ahovski klub i ja naglasi potrebata za natamo{na ne-posredna sorabotka so gradona~alnicite i razmena napozitivnite iskustva vo ramkite na Gradskiot sojuz ipo{iroko.

Vo raspravata u~estvuvaa i Milivoje Dimovski,^edomir Vasilev, Branislav \o{evski, MetodijaNovkovski, Dim~e Ilievski, Trajko Saveski, PavleSpasev, Cvetko Merxanovski i drugi, a sednicatazavr{i so ednoglasno usvojuvawe na dokumentite iProgramata za rabota na Gradskiot sojuz na ZP na Skopjeza 2010 godina.

M. Dimovski

Zdru`enieto na penzionerite naDebar denovive ja odr`a petta-ta sednica na Sobranieto na

Zdru`enieo na penzionerite na kojase rasprava{e po izve{taite za mi-natogodi{nata rabota i finansis-kata sostojba, kako i za planovite,aktivnostite i finansiiite vo 2010godina.

Vo uvodnite napomeni pretse-datelot na zdru`enieto BesnikPocesta gi istakna tradicional-nite rezultati vo rabotata, pokre-natite inicijativi i barawa vo in-teres na penzionerite, kako {to sesozdavaweto na povolnosti za po-masovno koristewe na DebarskiteBawi, humanitarnite aktivnsti idrugo. Be{e potseteno i na ba-raweto vo Sobranieto na SZPM dase izbere potpretsedatel od drugi

nacionalnosti, {to spored Du{ko[urbanovski, pretsedatel naSZPM, }e se nastojuva da se real-izira so izmeni na Statutot prinegovo usoglasuvawe so izmenite naZakonot za zdru`enija i fondacii.[urbanovski zboruva{e i za drugiaktuelnosti vo rabotata, za potre-bata od voveduvawe dr`avna socij-alna penzija i od podinami~norealizirawe na nacionalnata stra-tegija za stari lica.

Pretsedatelot na Sovetot na Op-{tina Debar Nizamedin Papranikuistakna deka ova zdru`enie tradi-cionalno ostvaruva pozitivni re-zultati, deka sorabotkata so lokal-nata samouprava e se podobra i dekae pokrenata inicijativa za izgradbana Dom za starci.

Vjolca Sadiku

Sednicata na Sobranieto naZdru`enieto na penzioneritena Vinica mina so ednoglasno

usvojuvawe na Izve{tajot za rabota-ta i na Zavr{nata smetka za 2009godina, kako i na Programata i fi-nansiskiot plan za 2010 godina. Pritoa pretsedatelot na zdru`enietoMladen Petrov posebno se zadr`ana rabotata i problemite na petteogranoci vo Gradec, Dragobra{te,Ja}imovo, Blatec i Vinica vo koi~lenuvaat nad 2.100 starosni, seme-jni, invalidski i zemjodelski pen-zioneri. I vo minatata godina bileorganizirani nekolku uspe{ni eks-kurzii, za koi vladee golemo inte-resirawe pome|u penzionerite, azdru`enieto be{e uspe{en doma}inna regionalnite sportski natpre-

vari, me|utoa ne se postignati o~e-kuvanite rezultati na sportskotopole. Poradi toa se istakna potre-bata podgotovkite za sportuvawetoda bidat podobri, kako i izborot nasportistite.

Vo Klubot na `enite sekoj ~etvr-tok se organiziraaat razni aktivno-sti i podgotovki za kulturni aktiv-nosti, bidej}i godinava se o~ekuvaZdru`enieto na penzionerite voVinica da bide doma}in na regiona-lnata revija za pesni, muzika i igri.

U~estvuvaj}i vo diskusijata pot-pretsedatelot na SZPM ^edo Geor-gievski, zboruva{e za problemiteso usoglasuvawe na penziite, za na-porite za sozdavawe dostoinstven`ivot na penzionerite, za zna~ewe-to na sorabotkata so lokalnata sa-mouprava i so Crveniot krst i zaNacionalnata strategija za starilica 2010 do 2019 godina.

D.Arg.

Sednica na Sobranieto na SZP na Skopje

Podobruvawe na kvalitetot na `ivotot

Vo Berovo na 20 april se odr`asednica na Sobranieto na ZP na

koja bea izneseni pozitivnite ocen-ki za rabotata vo minatata godina,

za {to se osvrna pretsedatelotJovan Dupkarski. Vo ramkite naaktivnostite za odr`uvawe na ob-jektot na Domot na penzionerite vo

Berovo denovive be{e izvr{enazamena na inventarot, poto~nona masite i stolovite vo Klubotna penzionerite vo Berovo. Voramkite, na novo vospostavena-ta sorabotka me|u Zdru`enijatana penzionerite od op{tiniteBerovo, [tip i Kavadrci, Bero-vci u~estvuvaa na koncertot nakulturno - umetni~kite dru{-tva na penzionerite od oviegradovi, koj se odr`a vo [tip.

D. Rolevski

ZP Berovo

Intenzivirani aktivnosti

Zdru`enieto na penzionerite odStruga ja odr`a ~etvrtata redov-

na sednica na koja pred 55 ~lenovina Izvr{niot odbor, delegati igosti bea prezentirani Izve{tajotza rabotata vo 2009 godina, Izve{-tajot za materijalno - finansisko-toto rabotewe, Izve{tajot na Nad-zorniot odbor, kako i Go-di{nata orientaciona pr-ograma i predlog finansi-skiot plan za 2010 godina.

Sobranieto go otvori iprisutnite i gostite gipozdravi pretsedatelot naZdru`enieto na penzio-nerite od Struga, \uricaRistoski, a Izve{tajot zarabotata vo minatata god-ina go prezentira{e sek-retarot na Zdru`enieto,Milorad Trposki.

Vo diskusijata bea iznesenipove}e primeri na uspe{na rabota,na poka`anata gri`a i vnimanie konpenzionerite i prezemenite human-itarni aktivnosti.

- Na ot~etnite sednici se sogle-duva kolku se uspealo vo ostvaru-vawe na na{ite celi za koi sme sezdru`ile. Mora da obrneme pogole-

mo vnimanie za toa kakva e sostojba-ta na na{ite ~lenovi, osobeno nanajvozrasnite i iznemo{tenite.[teta e {to na ovaa Sobranie nemapretstavnici od lokalnata samoup-rava, od Fondot za penzisko i in-validsko osiguruvawe so koi treba imorame da imame sorabotka - re~e

me|u drugoto pretsedatelot naSZPM Du{ko [urbanovski.

Sobranieto go pozdravi pretse-datelot na OO na SBM-Struga,Ajredin Memedi, a vo rabotata u~-estvuvaa pretstavnici od Zdru-`enijata na penzioneri od Ohrid,Prilep, Debar i Labuni{ta.

V. Jov~evski

Sednica na Sobranieto na Zdru`enieto na penzionerite Struga

Istaknati rezultati vo 2009 g.

Sobranie na ZP Vinica

Pred novi zada~i

Sobranieto na ZP od Sv. Nikole na12.04. 2010 god. odr`a sednica na

koja e razgledan Izve{tajot za pos-tignatite rezultati od rabotewetona organite i telata vo 2009 god., abea usvoeni Programata i finanso-viot plan za 2010 god.

Vo vovednoto izlagawe predse-datelot na Zdru`enieto MirkoDanailov gi zapozna prisutnite~lenovi so rabota na Zru`enieto vo2009 god. posebno stavaj}i akcent nazdravstvenata sostojba na penzione-rite. Izve{tajot be{e prifaten ka-ko seopfaten. Isto taka se oceni

deka sredstvata se tro{eni name-nski i ekonomi~no, a vo nedostig nasredstvata vo odredeni aktivnosti,barana e donacija. Poradi nedovolnifinansiski sredstva rabotata naKlubovite za dneven prestoj e dove-dena vo pra{awe. Posebna naglaskae dadena na Komisija za sport. Be{epotencirano deka Zdru`enito ost-varilo zabele`itelni rezultati naRepubli~kite sportski natprevari{to se od`aa vo Struga, kade e osvo-eno edno vtoro i edno treto mesto.

Vo tekot na 2009 god. ZP od Sv. Ni-kole ima{e kontinuirana sorabotka

so SZPM, ZELS, Stopanska i IK-banka, Amaterski teatar Scena 71, soCrveniot krst i so drugi institucii.Vospostavena e i pogolema sorabot-ka so Lokalnata samouprava i soz-dadeni se uslovi za poefikasno re-{avawe na odredeni problemi {tose prisutni vo Zdru`enieto. Grado-na~alnikot na Op{tina Sv. NikoleRobert Georgievski se zalo`i dapomogne da se varosa Klubot na pen-zionerite. Toj i op{tinata poka`u-vaat golem interes za problemite naZP. Pozitivno se oceneti snabdu-vaweto so ogrevno drvo i aktivnostana Aktivot na `eni. Istaknata epotrebata od podobruvawe na stan-dardot na penzionerite.

Vukica Petru{eva

Sobranie SV.Nikole

Namensko i ekonomi~no rabotewe

NASTANIPENZIONERplus april 2010 3

Krivopalane~kiot region goso~inuva gradot Kriva Pa-lanka i okolu pedesetina

selski naselbi od rasfrlan rid-sko planinski tip. Vo ovoj siro-ma{en region `iveat okolu 25000`iteli, so dosta nizok standard isiroma{na socijalna sostojba.[to e u{te pokriti~no i pozagri-`uva~ki vo ovoj region ima dostastari lica koi `iveat sami, bi-dej}i golem broj od pomladotoprete`no ma{ko naselenie rabotinadvor od dr`avata vo potraga poegzistencija. Spored evidencijatana FPIOM na ovaa teritorija eg-zistiraat ne{to pove}e od 3200

penzioneri, no golem e brojot naonie koi re~isi nemaat sredstva i`iveat sosema sami. Nivniot bes-pomo{en i osamen `ivot se svedu-va na osnovnite egzistencijalnipotrebi i e daleku od spokoen idostoinstven `ivot kakov {to gozaslu`uva eden star ~ovek. Ovie

sostojbi doveduvaat do opa|awe nanivnite psihofizi~ki sposobnos-ti. Najkriti~no e vo ruralnitesredini Milutinci so 25 , Ginovciso 40 i Petralica so 74 sami sta-ri lica.

So cel da im se pomogne na sta-rite lu|e vo ovoj region, a po iz-vr{ena analiza na sostojbitepreku sprovedena anketa na slu-~ajno odbrani lu|e na vozrast nad64 godini, so pomo{ na volonteri,Op{tinskata organizacija na Cr-veniot krst koja gi opfa}a op{ti-nite Kriva Palanka i Rankovce iZdru`enieto na penzioneri naKriva Palanka so poddr{ka na

lokalnata samouprava prezeleniza aktivnosti za podobar, pok-valiteten i podostoinstven `i-vot na starite lu|e vo ovoj region.

Kako prvo, tie site zaedno ra-botat na proekt pod naziv "Dosto-instvena starost# koj gi imaslednite celi:

Podobruvawe na psiho-soci-jalnata komponenta na `ivotot nastarite lica

Podobruvawe na gri`ata zazdravjeto na starite lica

Podobruvawe na informativ-no-komunikaciskata povrzanostna starite lica

Zgolemuvawe na humanitarna-ta gri`a za osameni i iznemo{te-ni stari lica vo ruralnite sredi-ni

Formirawe na Klub za penzi-oneri i stari lica

Za implementacija na proektot"Dostoinstvena starost# oformene tim od 9 ~lena i toa:

5 volonteri od Crveniot krst2 ~lena od Rakovodnata struk-

tura na Zdru`enieto na penzio-nerite

2 ~lena stari licaSo cel da se utvrdat zaemnite

odnosi za sorabotka pri imple-mentacijata na proektot "Dosto-instvena starost" potpi{an e Me-morandum "Dostoinstven `ivot2010# vo Kr. Palanka, a potpis-nici se:

1.Op{tinskata organizacijana Crveniot krst Kr. Palanka

2.Gradona~alnikot na Op{-tina Kr. Palanka

3.Gradona~alnikot na Op{-tina Rankovce

4.Zdru`enieto na starosnipenzioneri Kr. Palanka

5.Zdru`enieto na invalidi-te na trudot

6.Me|uop{tinskiot centar zasocijalni raboti

7.Fondot za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe

8.Osnovnata organizacija naCrveniot krst od selo Petralica

Celta na ovoj Memorandum e po-dobruvawe na kvalitetot na `i-votot na starite lica preku soci-jalna, zdravstvena, informativna

i humanitarna aktivnost so pomo{i poddr{ka od strana na potpis-nicite na Memorandumot.

Vrz osnova pak na Memorandu-mot za sorabotka pome|u Crveni-ot krst na Republika Makedoni-ja i Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija,sklu~en na 6.11.2008 godina, so`elba da gi reguliraat zaemnite

odnosi za ponatamo{en razvoj isorabotka, vo soglasnost so va-`e~kite zakoni i internite akti,Op{tinskata organizacija naCrveniot krst na Kr. Palanka iZdru`enieto na penzioneri od Kr.Palanka, utvrdile Spogodba zasorabotka, so koja se usoglasuva-at i konkretiziraat odredbite odMemorandumot i ponatamo{niteaktivnosti na potpisnicite voimplementacija na zaedni~kiproekti, a me|u koi e i proektot"Dostoinstvena starost".

I kako rezultat na seto ova, me-|u drugoto, na 11 mart 2010 godinasve~eno e daden vo upotreba Klu-bot na penzionerite vo prosto-rija od 40 kv. metri koja ja otsta-

pila Op{tinskata organizacija naCrveniot krst od Kr. Palanka. Voklubot ~lenuvaat 210 stari lica.Klubot }e organizira psiho-soci-jalni aktivnosti, kreativno-tvo-re~ki rabotilnici, sportsko-rekreativni turniri i drugo. Istotaka }e bide obezbedena internetkonekcija, preventivno-zdrav-stveni aktivnoti, edukativno-

informativni predavawa, a }e seorganiziraat poseti na bolni iiznemo{teni stari lica, humani-tarna pomo{ i drugo.

Se na se, odli~en primer kakotreba da se raboti i kako treba dase gri`i i op{testvoto, no i sa-mite nie, `ivotot da ni bide pou-bav i posodr`aen, a za {to doz-navme od dopisnikot Arcen Ili-evski od Kriva Palanka. Bravo zalu|eto od krivopalane~kiot regi-on. Od druga strana seto ova ne eza iznenaduvawe bidej}i lu|etood ovoj region, od ovie siroma{nisela i od gradot, poznati se posvojata ostroumnost i trudoqubi-vost.

K.S. Andonova

Kriva Palanka

Aktivnost za primer

Sedumnaesetata kniga na poz-natiot novinar i publicistDragi Argirovski, "Moeto

ime e penzioner# izleze na vide-

lina. Na promocijata, vo organiza-cija na SZPM, na 21 april 2010 go-dina, vo pred pove}e od 350 qubi-teli na pi{aniot zbor, novinari,urednici i pretstavnici na pe~ate-nite i elektronskite mediumi, pro-motorite ^edo Georgievski, pot-pretsedatel na SZPM i profesorotd-r Tihomir Jovanovski zboruvaaza avtorot i za knigata.

Sve~eniot ~in, so kratok voved zanajnovoto delo na avtorot, go najavipoznatata novinarka Cvetanka Ili-eva i pozdravuvaj}i gi prisutnite,po~etokot na promocijata mu go pre-pu{ti na horot na ZP "Gazi Baba#, kojso svoite melozvu~ni akordi ja naja-vi goleminata na nastanot. No, i bezvakviot ceremonijal, samo da sespomne imeto Dragi Argirovski,vedna{ se potsetuvame deka stanuvazbor za poznatiot novinar i publi-cist, za eden od osnovopolo`nicitena Makedonskata televizija vo 1960godina, avtor na prviot TV prilog na

makedonski jazik vo 1961 godina,dolgogodi{en urednik na TV-dnev-nikot, pomo{nik na odgovornioturednik na MTV, pomo{nik na gene-

ralniot direktor na MRT za progra-mski pra{awa i drugo. Dragi Argi-rovski e avtor na golem broj teksto-vi, emisii i publikacii, koj svoetotvore~ko bogatsvo go preto~il vo 17publicisti~ki knigi, me|u koi ~eti-ri posveteni na penzionerskiot `i-vot: "Negovoto viso~estvo penzione-rot#, "Vo viorot na tretata doba","Penzionerska saga" i ovaa sega{na-ta "Moeto ime e penzioner#.

Ka`uvaj}i za knigata Argirovskiveli deka kako i vo `ivotot, vo se-koj penzioner go baral, a i go na{ol~ovekot, poistovetuvaj}i se so nego,so site negovi aktivnosti, so siteproblemi i radosti. Zatoa, kakopenzioner i vo imeto na site penzi-oneri toj govori i se bori za ostva-ruvawe na pravata na penzionerite.Taa negova bitka za ~ovekot, za pen-zionerot, za negoviot podobar `ivoti dostoinstvo e protkaena i nizovaa kniga i tuka, sigurno nema dazavr{i...

Pominuvaj}i niz sodr`inite naknigata promotorot ^edo Georgiov-ski istakna deka vo nea }e najdete itekstovi ~ija aktuelnost ne zasta-ruva. Mnogu iska`uvawa, intervjua,izve{tai, informacii, inicijativipokrenati od penzionerite za po-

dobruvawe na sostojbite vo razli~-ni sferi na `ivotot, nosewe zakon-ski regulativi, memorandumi i drugvid spogodbi pome|u penzioneritevo op{tinite i na nivo na Republi-kata za podobra sorabotka i isko-ristuvawe na ~ove~ki i materijalnisili i resursi, kako svoevidno bo-gatstvo, koe vo dadeni uslovi ve}ese realiziralo, ili }e se ostvarikako plod na inicijativite, ideite,dogovorite, programite, proektiteitn. Posebno koga stanuva zbor zapra{awata od oblasta na zakonski-te prava na penzionerskata popula-cija, koi imaat bitno vlijanie vrzsocijalnata polo`ba kaj mnogu pen-zioneri i nivnite semejstva, za {toArgirovski niz ocenkite za tranzi-

cijata, depresijata i krizata, plas-ti~no ni gi dolovuva pri~inite zatakvata sostojba.

Promotorot d-r Tihomir Jovanov-ski, naglasi deka knigata zaslu`uvaposebno vnimanie bidej}i stanuvazbor za trud vo koj se pi{uva profe-sionalno i so qubov za sostojbata iaktivnostite na penzionerite se socel da prodol`at da bidat aktivni

i so svoeto iskustvo i mudrost dapridonesat za dobroto na Makedo-nija. Avtorot Argirovski zaslu`uvavnimanie i po~it za naporite dapribere dokumentacija i da napi{etrud, koj{to po svojata {irina idlabina na opfatnost na penzio-nerskiot status i `ivot, mo`e slo-bodno da se ka`e deka e prvenec vonovinarstvoto i publicistikata voRepublika Makedonija. Zatoa pre-poraka e da se pro~ita ovaa ubavostokmena kniga, za povozrasnite dase vidat sebe si vo nea, a za pomla-dite da osoznaat edna vistina kol-ku pove}e }e sozdavaat, tolku pove-}e }e bidat sre}ni, dolgove~ni, po-~ituvani i sakani.

Vidno vozbuden, sre}en i radosenza dostignatiot dostrel, avtorot imse zablagodari na SZPM za promo-cijata, na pe~atnicata "Ri-grafika”za izdavaweton a knigata, na nepos-rednite sorabotnici za pomo{ta vokreiraweto na trudot, na qubiteli-te i po~ituva~ite na negoviot pi{anzbor, na svoite najbliski od semej-stvoto i na site penzioneri so koise poistovetuva i im ja posvetuvaknigata.

Mendo Dimovski

Promocija na knigata "Moeto ime e penzioner# od Dragi Argirovski

Vo imeto na site penzioneri

Foto: Tome Manov

INFO PENZIONERplus april 20104

Vo ramkite na me|unarodnatasorabotka na zdru`enijata napenzionerite vo Republika

Makedonija, koja{to zapo~na poin-tenzivno da se ostvaruva vo tekotna 2010 godina, Zdru`enieto napenzionerite na Gazi Baba, na 13april, be{e domakin na 50 prestav-nici na zdru`enijata na penzione-rite od Op{tinite ]ustendil iPernik od Republika Bugarija.

Kontaktot so niv go vospostavipretsedatelot na Univerzitetottreto doba - Skopje, m-r TomislavDimi{kovski, koj gi pridru`uva{ena nivniot ednodneven razgled naSkopje. Od tvrdinata Kale im beapoka`ani pozna~ajnite objekti vocentarot na Skopje, potoa ja poseti-ja Crkvata Sveti Spas i Grobot naGoce Del~ev, pro{etaa niz starata^ar{ija, go minaa Kameniot most,

Plo{tadot, a najmnogu se zadr`aavo Spomen Domot na Majka Tereza.Kustosite iscrpno informiraa za`ivotniot pat i humanite dela naMajka Tereza, kako i za o~eku-vaweto vo tekot na ovaa godina, vokoja ja odbele`uvame 100 godi{ni-nata od nejzinoto ra|awe, RimskiotPapa da ja proglasi za Svetica.

Gostite imaa panoramski razgledna Skopje, a vo Klubot na penzione-rite vo Penzionerskiot dom Avto-komanda, se obavi sodr`aen razgo-vor za me|usebno zapoznavawe i do-govor za idnata sorabotka, kojaglavno }e sodr`i me|usebni posetii dru`ewe, kako i zaedni~ko u~es-tvo vo Proekti za borbata protivsiroma{tijata na penzionerite inivnoto ponaglaseno u~estvo voop{testveniot `ivot, so {to trebada se sozdadat uslovi za ponagla-

sena me|ugeneraciska sorabotka iiskoristuvawe na ogromnoto iskus-tvo na licata od treto doba odstrana na pomladite generacii iop{testvoto vo celina.

Na sredbata pokraj rakovodstvotona organite na Zdru`enieto na pen-zionerite na Gazi Baba, prisustvu-vaa i: Sekretarot na SZPM, DragiArgirovski, pretsedatelot na Soju-zot na zdru`enijata na Grad Skopje,i pretsedatel na Nau~niot sovet naUniverzitetot treto doba, prof. d-r Krste Angelovski, pretsedatelotna ZP na Op{tinata Centar, PavleSpasev, kako i pretsedatelot naUniverzitetot treto doba, m-r To-mislav Dimi{kovski.

Sredbata be{e ocenata kakomo{ne sodr`ajna, dobro organizi-rana i mnogu korisna, osobeno zara-di dogovorenata idna me|usebna so-rabotka i dru`ewe na penzioneriteod Republika Bugarija i RepublikaMakedonija.

T.D.

Me|unarodna sorabotka

Sobranieto na Zdri`enieto napenzionerite vo Ki~evo na 8-mi april odr`a sednica na

koja se rasprava{e po Izve{tajotza rabotata na Izvr{niot odbor vominatata godina ocenuvaj}i ja pritoa i sopstvenata rabota. Pri toa~lenovite na sobranieto dadoa po-zitivna ocenka na rabotata na Iz-vr{niot odbor, uka`uvaj}i na pot-rebata godinava rakovodstvoto po-ve}e da se anga`ira za podobru-vawe na sorabotka so lokalniteorgani na vlasta, odnosno so grado-na~elnicite na op{tinite: Ki~evo,Zajas, Drugovo, Oslomej i Vrane{-nica, kako i so organite na organi-zacijata na Crveniot krst i soZdravstveniot dom. Se iznese dekavo eden broj pogolemi ruralni cen-tri su{te nema mati~ni lekari,nitu pak apteki, a i tamu kade {topostojat nedostasuvaat lekovi od"pozitivnata lista#, a osobeno za{e}ernata bolest.

Mnogumina se po`alija na zaosta-nuvaweto na visinata na penziitevo sporedba so prose~nite plati,ilustriraj}i ja ovaa konstatacijaso poznatite podatoci, deka denes

penziite iznesuvaat samo neceli50% od prose~nite plati vo Dr`a-vata vo sporedba, na primer so 1992godina koga prose~nite penzii iz-nesuvaa nad 77% vo odnos na pro-se~nite plati.

Se iska`a i nezadovolstvo naOdlukata na Vladata so koja pen-zionerskiot dom Ki~evo e prenesenvo sopstvenost na op{tinata, iakoe graden so sredstva na penzioner-ite.

Na sednicata se predlo`i voKi~evo i vo sedi{tata na drugiteop{tini da se izgradat centri zadneven prestoj na penzionerite istarski dom za starite, sami iiznemo{teni korisnici na penzija.Pretstavnicite na penzioneriteizrazija mislewe deka rakovod-stvoto na zdru`enieto treba da imdava ponaglasena podr{ka na ak-tivnostite na aktivot na `enite-penzionerki za zbogatuvawe nakvalitetot na `iveewe na vet-

eranite na trudot vo op{tinite na~ii podra~ja deluva Zdru`enieto.Se smeta deka treba da se zgolemibrojot na penzionerite na poleto nasportsko-rekreativnite i kultu-rno-zabavnite aktivnosti, kako ina razni oblici na dru`ewe. Voed-no bea poddr`ani inicijativite naSojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija upatenido Vladata i do Sobranieto na Ma-kedonija za donesuvawe Zakon zavostanovuvawe na Dr`a

vna socijalna penzija zapostarite gra|ani od 65 godini koine primat penzija i nemaat sredst-va za `ivot. Ja podr`aa i inicija-tivata na Izvr{niot odbor naSZPM, Vladata da vovede sistem nasubvencii na aptekarite koi }eotvorat apteki vo ruralnite centrikakvi {to im dava na mati~nitelekari vo mestata so pomal brojpacienti.

[.D.

Ot~etnata sednica na So-branieto na Zdru`enietona penzionerite vo Ma-

kedonski Brod se odr`a vo at-mosfera na razbirawe i sora-botka, pri {to ednoglasno beausvoeni podnesenite Izve{taiza aktivnostite i finansisko-to rabotewe vo 2009 godina,kako i programskite zada~i voramkite na finansiskite pla-nirawa vo 2010 godina.

Vo izve{tajot za rabotata naZdru`enieto {to go obrazlo`ipretsedatelot Milovan Mar-koski se potencira deka vominatata godina i pokraj te{-kotii vo raboteweto aktivnos-tite se realizirani vo grani-cite na mo`nostite.Posebnasmetka se vode{e za aktivnos-ta na sedumtte ogranoci vointeres na penzionerskata or-ganizacija, iako kako serioznapre~ka se javuva nivnata pre-

golema rasprostranetost i od-dale~enost od centarot. Toa inedovolnite materijalni sre-dstva pridonesuvaat sostanocida se odr`uvaat samo za pozna-~ajni aktivnosti.

Naglaska be{e dadena na ra-botata na Klubot na penzione-rite vo Makedonski Brod, kakoi na renovirawe na delovi odpenzionerskiot dom, na potpi-{uvawe na spogodba za sora-botka so lokalnata samoupravai Crveniot krst, na u~estvo naregionalnite sportski natpre-vari i za prv pat na regional-nata revija na pesni, muzika iigri.

Be{e iznesena i pozitivnaocena za vesnikot “Penzionerplus” koj zna~itelno pridone-suva za podobruvawe na infor-miraweto na penzionerite.

D.A.

Sednica na Sobranieto na ZP vo Makedonski Brod

Vo granicite na mo`nostite

Vo organizacija na Zdru`eni-eto na penzionerite na op{-tinite Ohrid i Debrca, neo-

damna vo Bel~i{ta se odr`a Tri-bina za penzionerite i `iteliteod Op{tinata Debrca, na tema:"Bebzednosnata za{tita na stari-te lica, semejnoto nasilstvo, zd-rastvenata za{tita i snabduva-weto so lekovi#. Tribinata be{eod otvoren karakter, a na nea sta-na zbor i za drugi aktuelni pra-{awa od komunalnata svera i se-kojdnevniot `ivot na penzioneri-te od ova podra~je. Na tribinataza tekovnite sostojbi na ZP zaop{tinata Debrca, vovedni~ar be-{e pretsedatelot na Izvr{niotodbor na ZP \oko Trp~eski,koj po-so~i deka Mesnite ogranoci voovoj region deluvaat aktivno isoglasno Programata za rabota.Nivnata aktivnost e zadovolitel-na, no potrebna im e podobrazdrastvena i fizi~ka za{tita,bidej}i dobar del od niv se osa-meni i nezgri`eni od svoite blis-ki.

Predava~i na temite bea pres-tavnici na Sektorot za vnatre{-ni raboti, Centarot za socijalniraboti, Zdravstveniot dom, Crve-niot Krst, Lokalnata samoupravana Op{tinata Debrca i na Zdru-`enieto na penzionerite od Oh-rid. Na tribinata za nekoi aktul-ni sostojbi na penzionerite vo Re-publikava, od aspekt na zdravs-tveno-socijalnata za{tita, `i-votniot standard i usoglauvawetona penziite so porastot na `ivot-nite tro{oci, zboruva{e pretse-datelot na Sojuzot na zdru`enija-ta na penzionerite na MakedonijaDu{ko [urbanoski.

Otkako izrazi pofalbi za tri-binata i temite za koi se govore-{e, pretsedatelot [urbanoskire~e deka vakvite tribini se uba-va prilika da gi mobiliziraat in-stituciite na sistemot, da se "po-zanimavaat# so problemite napenzionerite koi im sozdavaat

odredeni socijlni i egzistenci-jalni pote{kotii. Neophodno e odvakvite tribini da se motivira,osobeno Lokalata samourava, asoglasno spogodbata za sorabotkaso ZELS za nadminuvawe na siteproblemi na penzionerite. Va`noe, pojasni [urbanoski, da se izgo-tvi spisok na socijalno zagrozeni-te penzioneri i onie koi nemaatnikakov nadomestok da im se po-mogne materijalno i zdrastveno, ida se posetuvaat vo nivnite domo-vi. [urbanoski ja potencira pot-rebata od izgradba na Domovi zadneven prestoj za zgri`uvaweto napenzionerite,a vo taa nasoka goposo~i baraweto do Vladata i Mi-nistertvoto za trud i socijalnaza{tita za donesuvawe na Zakonza socijalna penzija. Toj ovoj patneizostavno go apostrofira pra-{aweto okolu otvorwe na zdras-tveni ambulanti, a osobeno aptekivo ruralnite sredini, bidej}i, se~ini deka ova pra{awe e najaktu-elno za ovaa populacija. Toj, vosvoeto po{iroko izlagawe, se os-vrna i na drugi pra{awa od sekoj-dnevniot `ivot na penzionerite itekovnata zakonska regulativapovrzana so penzionerskata orga-nizacija. [ubanovski, na tribina-ta odgovara{e i na pove}e pra-{awa od prisutnite penzioneri.Bea doneseni i nekolku zaklu~oci:za ednodneven besplaten avobuskiprevoz za penzionerite od selski-te naselbi do gradot, otvorawe naPoliciska stanica na podra~jetona Debrca, obezbeduvawe na Ra-botni prostorii za penzioneritevo selskite naselbi, formirawena Aktivi na `eni i namaluvawena ednodnevnite izleti niz Re-publikava na smetka na organizi-rawe na vakvi tribini vo selski-te naselbi. Se planira vo nared-niot period da bidat organizira-ni tribini vo selata Leskoec iPe{tani, a poslednata tribina dabide vo Ohrid.

K.Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Odr`ani tribini na temite:zdravstvo, nasilstvo, sigurnost i zgri`uvawe na stari lica

Penzionerite nezadovolniod funkcioniraweto na sistemotna zdravstvenata za{tita voop{tinite vo Ki~evijata

Zaokru`ena e u{te edna godina sopozitiven bilans i o~ekuvani pozi-tivni rezultati od raboteweto vo2009 godina, ednoglasno be{e kon-statirano na redovnata sednica naSobranieto {to se odr`a na 31 martvo golemata sala od novite pros-torii na Zdru`enieto na penzioner-ite vo Ko~ani.

Vo prisustvo na gosti od SZPM,potpretsedatelot ^edo Georgievskii sekretarot Dragi Argirovski de-legatite ednoglasno gi usvoija, Iz-ve{tajot za rabotata na Zdru`enie-to vo izminatata godina i Izve{-tajot za prihodite i rashodite vo tojperiod. Pritoa ne be{e iska`ananitu edna kritika, ili negativnazabele{ka po osnova na postignati-ot rezultat i transparentnosta vosevkupniot anga`man, osobeno vodelot na finansovoto rabotewe.

Vo vovednoto izlagawe pretseda-telot na ZP - Ko~ani, \or|i Sera-fimov so bankarska preciznostpred prisutnite delegati i gosti giprezentira{e finansiskite ost-varuvawa preku detalen Finansovplan so vkupni ostvaruvawa od2.602.457 denari, realizirani tro-{oci vo iznos od 1.611.587 denari ineverojatna za{teda od 770.869denari.

Pritoa be{e naglaseno deka voovoj period kone~no e re{en i prob-lemot so prostornite uslovi za ra-bota na Zdru`enieto, koj na op{tozadovolstvo vo sorabotka so lokal-nata samouprava kvalitetno be{enadminat. Vkupnata investicionaaktivnost be{e realizirana isklu-~itelno so sopstveni finansiski

sredstva na Zdru`enieto. Vo me|u-vreme so lokalnata samouprava Ko-~ani, potpi{ani se u{te dva zna-~ajni dogovori za preotstapuvaweobjekti za otvorawe na u{te dvapenzionerski kluba: eden vo nasel-bata Orizari i eden vo {estiot og-ranok, vo prostoriite na porane{en“Kolor”. Isto taka vo tek se i aktiv-nostite za otvorawe nova penzion-erska kancelarijavo naselbata Tr-kawe, kako i pen-zionerski kat~i-wa vo op{tite ^e-{inovo-Oble{evoi Zrnovci.

Na sednicatame|u drugoto kakodopolnitelna to-~ka na dnevniotred be{e predlo-`eno i prifateno,da se razre{at~lenovite na dosega{niot Nadzorenodbor, a vo noviot sostav vlegoa:Zdravko Saltirov kako pret-sedatel i dvajcata ~lenovi VladoPetrov i Lazo Tasev.

Serioznosta na redovnite sedni-ci na ZP - Ko~ani, nivnata otvo-renost i demokrati~nost, so svoidiskusii ja zbogatija pogolem brojdelegati na sobranieto. Me|u niv,Lazo Iliev od s. Bawa, ja naglasipotrebata od pogolema sorabotka naZdru`enieto so penzionerskite og-ranoci, pretsedatelot na Statutar-nata komisija Dragi Romanov, pred-lo`i donesuvawe nov statut, a IvanDimitrov pobara pogolema sorabo-tka pome|u Zdru`enieto na penzio-

nerite i PIOM, dodeka Pavle Cve-tanov od Sokolarci pobara da sepomogne vo otvoraweto na bawskicentar vo s. Bawa. Mirko Anakiev-ski diskutira{e za potrebata odotvorawe na novi ambulanti vo ru-ralnite naseleni mesta, a Ta{koKostov pobara da se pro{iri dej-nosta vo ramkite na kulturno-za-bavniot `ivot. Na sednicata zboru-

va{e i rakovoditelot na PE Ko~anipri Fondot za PIOM, Milena Ar-sova, koja ja naglasi uspe{nata rea-lizacija na programata na Vladatana RM za koristewe na bawsko-rekreativnite uslugi.

Na sednicata potpretsedatelot naIzvr{niot odbor na Sojuzot nazdru`enijata na penzionerite naMakedonija, ^edo Georgievski upatipofalni zborovi za rabotata na ZP- Ko~ani, naglasuvaj}i deka vo id-nina treba da se posveti golemovnimanie na podgotovkite za iz-gradbata na nov penzionerski dom zapotrebite na penzionerite od Is-to~niot region na zemjava.

Il~o Lazarovski

ZP Ko~ani

Primer za inventivnost i uspe{nost

TRIBINAPENZIONERplus april 2010 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina III - broj 21 april 2010 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM ”12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Gri`ata za podobruvaweto nauslovite za rabota na vrabote-nite, kako i na penzionerite

koi se smesteni vo domovite so koiraspolaga Fondot na PIOM, otseko-ga{ bile prioritetna cel pri pla-niraweto na sredstvata. Kako rezu-ltat na vakvata gri`a, vo 2010 god.}e bidat potro{eni 10 milioni de-nari po ovaa osnova, a so toa se oce-nuva znatno da se podobrat usloviteza rabota vo filijalite i delovni-cite, no i uslovite za `iveewe vopenzionerskite domovi. Deka e takanajdobro zboruva prifatenata prog-rama za rekonstrukcija na objektite,{to }e se realizira.

Kako {to e poznato, delovnite ob-jekti na Fondot na PIOM pove}e go-dini se renoviraat i adaptiraat.Taka, vo 2009 godina se planira{eda se renoviraat objektite vo Cen-trala - Skopje, filijalite i delov-nicite na Fondot - novata zgrada,vo Makedonski Brod, Kavadarci,Del~evo, Kru{evo, Gevgelija kako idomovite za `iveewe na korisnici-te na penzija vo Gostivar, Del~evo,Aerodrom, Avtokomanda i \or~ePetrov.

Od planiranite aktivnosti za re-konstrukcija i adaptacija na objek-tite realizirani se samo - delov-niot objekt na Fondot - novata zgra-da, delovnicata vo MakedonskiBrod i filijalata vo Kavadarci ka-ko i vo domovite za `iveewe na ko-risnicite na penzija vo Avtokoman-da, \or~e Petrov i Aerodrom. Osta-natite zafati bea odlo`eni poradinedostatok na sredstva, bidej}i soprviot i vtoriot rebalans na Buxe-tot za 2009 godina srestvata za ovaanamena bea namaleni.

Pokraj ovie rekonstrukcii, izvr-{eni se i popravki vo Bitola i voResen, kako i dogradba na prostori-ja za telefonska centrala vo Gosti-var.

Realizacijata na navedenite re-konstrukcii e vr{ena transparen-tno soglasno Zakonot za javni na-bavki.

So Buxetot na Fondot na PIOM za2010 godina se predvideni sredstvavo iznos od 10 milioni denari zarekonstrukcija, adaptacija i inves-ticiono odr`uvawe na delovniteobjeki na Fondot i toa: 5.000.000denari za investiciono odr`uvawena delovnite objekti na Fondot iisto tolku za investiciono odr`u-vawe na domovite za `iveewe nakorisnicite na penzija so koi ras-polaga Fondot na PIOM.

Soglasno podnesenite barawa odfilijalite i delovnicite, i izvr-{enata analiza na sostojbite soobjektite, konstatirano e deka vonekolku objekti uslovite za rabotane se na standardite za izvr{uvawena dejnosta vo Fondot i zatoa e pot-rebno da se izvr{at odredeni adap-tacii i rekonstrukcii za normalnovr{ewe na rabotata. Pa taka, sog-lasno prifatenata Programa, vo2010 god. }e bidat izvr{eni sledni-te raboti:

Vo Filijalata na Fondot vo Stru-ga poradi dotraenost, potrebno ekompletno vnatre{no sanirawe naprostoriite so zamena na stolarija-ta, rekonstrukcija na sanitarnitejazli, zamena na podovite, inter-vencija na yidovite i drugi raboti,odnosno kompletno vnatre{no sani-rawe i rekonstrukcija na prostori-ite.

Vo Delovnicata vo Valandovo po-radi prote~uvawe za vreme navrnewe do`d, potrebno e na krovna-ta konstrukcija na objektot, da seizvr{i rekonstrukcija na zaedni~-kiot krov za da ne dojde do pogolemi{teti.

Poradi dotraenost na instalaci-ite na sanitarniot jazol i sanita-riite vo objektot vo Probi{tip,potrebno e celosna rekonstrukcija izamena na sanitariite i sanitarni-te instalacii vo objektot.

I, vo Filijalata vo Bitola pot-rebno e da se izvr{i rekonstrukci-ja na parnoto greewe poradi dotrae-nost na poedini delovi, za da nedojde do nastanuvawe na pogolemi

{teti i tro{oci za intervencii, aisto taka e potrebno da se oformiprostorija - portirnica zaradi po-dobra kontrola na strankite koidoa|aat vo Filijalata da zavr{atodredeni raboti.

Vo Filijalata vo Prilep ima pot-reba od prostorija za smestuvawe naarhivata. Vo prizemjeto od objektotedna prostorija treba da se preure-di za ovaa namena, a isto taka trebada bidat preuredeni i {alterite zapriem na stranki kako bi se sozdale

uslovi za nepre~eno i kvalitetnodavawe na uslugi na strankite.

[to se odnesuva do Centralata -Skopje predvideno e otstranuvawena defektot od prokisnuvawe navoda vo arhivite i sanirawe na delod bekaton plo~kite i drugi inter-vencii vo podrumskiot del od objek-tot.

U{te eden otvoren problem, istotaka, treba da se razre{i vo Fondotna PIOM. Imeno, golem broj objektina Fondot na PIOM ne se vpi{anivo kataster i nemaat imotni listo-vi. Za da se dobijat imotni listovi,potrebno e da se izgotvat geodetskielaborati za vpi{uvawe na objek-

tite vo kataster. Za taa cel sepredvideni sredstva za da se vpi-{at objektite vo katastar i da seregulira sopstvenosta na objektite.

Za izgradbata na obektot za Fili-jalata na Fondot vo Del~evo za ovaagodina, predvideno e da se izgotviosnoven proekt za izgradba zaednoso Fondot za zdravstveno osiguru-vawe kako bi mo`elo vo narednatagodina da se zapo~ne i da se izgradiobjektot.

Vo Delovnicata vo Debar poradiprote~uvawe do`d, potrebno e nakrovnata konstrukcija na objektot,da se izvr{i rekonstrukcija za da nedojde do pogolemi {teti. Isto taka,potrebno e preadaptacija na kance-lariite za da se podobrat prostor-nite mo`nosti, postavuvawe rolet-ni i za{titna re{etka, promena navrati i renovirawe na toaletite.

I vo Delovnicata vo Negotino ne-ophodno e sanirawe na podrumskite

prostorii vo koi ima vlaga so pos-tavuvawe hidroizolacija i sistemza ventilacija.

Za realizacija na pogore nabroe-nite raboti, planirano e po ovaa os-nova da se potro{at 5 milioni de-nari.

Soglasno programata za investi-ciono odr`uvawe, Fondot na PIOMpo izvr{enite sogleduvawa na sos-tojbite vo domovite za korisnicitena penzija, konstatira deka vo 2010godina, ima potreba od investicio-no vlo`uvawe vo domovite vo Ae-rodrom, Gostivar i vo Del~evo.

Taka, vo domot za `iveewe na ko-risnicite na penzija vo Aerodrom,

del od sobite ne se renovirani po-radi {to treba da se izvr{i kom-pletno renovirawe na istite so celda se obezbedat soodvetni uslovi za`iveewe. Za taa namena }e se in-vestiraat 3 milioni denari.

[to se odnesuva pak, vo Domot za`iveewe na korisnicite na penzijavo Del~evo, krovot e dotraen i pot-rebna e kompletna zamena kako ne bidovelo do prokisnuvawe na istiot inastanuvawe na pogolemi {teti voprostoriite na objektot. Za reali-zacijata na ovoj investicionen za-fat, se planira da bidat potro{enieden milion denari.

I vo Gostivar e previddeno da seizvr{i renovirawe na zaedni~kiotvlezen del na skali{niot prostorvo stariot dom za `iveewe na ko-risnicite na penzija. Za izveduvawena rabotite se planira da se potro-{at, isto taka, eden milion denari.

Potrebnite sredstva po nameni se

utvrdeni vrz osnova na Godi{niotplan za tekovno i investicionoodr`uvawe vo 2010 godina, sporeddobienite barawa i sogledanitepotrebi od filijalite i delovnici-te na Fondot, Centralata na Fondoti domovite za `iveewe na korisni-cite na penzija.

Ottuka, sredstvata {to }e bidatinvestirani vo ovaa godina vo pen-zionerskite domovi e 5 milioni de-nari, so {to se o~ekuva znatno da sepodobrat uslovite za `iveewe napenzionerite vo ovie tri domovi vona{ata Republika.

M-r. Sne`ana Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Vlo`uvawa za podobri uslovi...- So godi{nata programa za investicii, nekolku objekti na podra~nite edini-ci }e bidat rekonstruirani, a }e se realizira i na tri penzionerski domovi(vo Aerodrom, Del~evo i stariot dom vo Gostivar). Cel: podobruvaweto nauslovite za rabota i `iveewe

Filijala Opis na rabotata Vrednost

Struga Kompletno vnatre{no sanirawe i rekonstrukcija na prostoriite 700.000Valandovo Rekonstrukcija na zaedni~ka krovna konstrukcija 300.000Probi{tip Rekonstrukcija na sanitarniot jazel poradi

dotreaenost na instalacijata i sanitariite 200.000Bitola Rekonstrukcija na centralnoto greewe vo

prostoriite i oformuvawe na portirnica 700.000Prilep Preadatpacija na prostorija za arhiva i preureduvawe na {alterite 400.000Centrala Otstranuvawe na defektot-istekuvawe na voda vo arhivite 1.100.000Objekti na fondot Izrabotka na geodetski elaborati za vpi{uvawe na objektite

vo katastar (21 objekt ili 20.423 m2) 400.000Del~evo Izrabotka na osnoven proekt za izgradba

na delovniot objekt zaedno so FZO 400.000Debar Rekonstrukcija na zaedni~ka krovna konstrukcija

i rekonstrukcija i opremuvawe na kancelarii i toaleti 200.000Negotino Sanirawe i adaptacija na podrumski prostorii

(hidroizolacija i ventilacija)VKUPNO : 5.000.000

Redovno go ~itam va{iot vesniki sekoja pofalba za sodr`initekoi se pomesteni vo nego. Ve molamako e mo`no da napi{ete vo na-redniot broj kolkav e iznosot nanajvisokata penzija vo RepublikaMakedonija.

Aco Angelovski od Veles

Vo minatiot broj na vesnikot"Penzioner plus# ima{e napisza najniskiot iznos na penzija voRepublika Makedonija. [to seodnesuva pak do najvisokiotiznos na penzija, mora da se nag-lasi deka pokraj najvisokatapenzija od zadol`itelnoto pen-zisko osiguruvawe postoi i naj-visoka penzija koja se odnesuvana osigurenici koi ne pristapi-le vo zadol`itelnoto kapital-no penzisko osiguruvawe.

Regulativata {to se odnesuva

na najvisokata penzija e sodr`a-na vo preodnite i zavr{niteodredbi, odnosno vo ~enot 28 voZakonot za izmenuvawe i dopol-nuvawe na Zakonot za penziskotoi invalidskoto osiguruvwe,objaven vo Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija broj 24 od2000 godina. Izvorno, ~lenot 28glasi:

Za osigurenicite koi ne pris-tapile vo zadol`itelno kapi-talno-finansisko penzisko osi-guruvawe, najvisokata penzija nemo`e da iznesuva pove}e od 80%do 2015 godina, a po 2015 godinane pove}e od procentite utvrde-ni vo ~len 65 stav 1 na ovoj za-kon, od prose~nata plata ostva-rena vo nestopanstvoto vo Re-publikata vo prethodnata godi-na, zgolemena za 2,7 pati.

Po prestanuvaweto na va-

`eweto na Zakonot za isplata naplatite vo Republika Makedoni-ja, najvisokata penzija od stav 1na ovoj ~len, ne mo`e da iznesu-va pove}e od 80% do 2015 godina,a po 2015 godina ne pove}e odprocentite utvrdeni vo ~len 65stav 1 na ovoj zakon, od prose~-nata plata ostvarena vo Repub-lika Makedonija vo prethodnatagodina, zgolemena za 2,7 pati.

Na osigurenicite od ~len 11,12i 13 na ovoj zakon, koi pravo napenzija }e ostvarat do 1 septem-vri 2010 godina, najvisokatapenzija se opredeluva sporedstav 1 i 2 na ovoj ~len.

Opredelenata najvisoka penzi-ja od stav 1 i 2 na ovoj ~len pov-torno se opredeluva i ponatamuse usoglasuva so procentot sokoj se usoglasuvaat i drugitepenzii.

So spomenatiot ~len e uredenodeka kako kriterium za oprede-luvawe na najvisokata penzija se

koristi prose~nata plata vo Re-publikata vo prethodnata godi-na odnosno 80 % od ovaa plata,zgolemena za 2,7 pati. Iznosot nanajvisokata penzija opredelenvo smisla na ~len 28 povtornone opredeluva tuku ponatamu seusoglasuva kako i drugite pen-zii.

Vo praktikata poradi izmenivo zakonskata regulativa posto-jat tri grupi na najvisok iznosna penzija i toa: za korisnicikoi pravoto na penzija go ostva-rile do 31.12.1996 godina, oniekoi penzija ostvarile od 1 janua-ri 1997 godina, kako i penzione-ri koi so pravoto na penzija sesteknale od 1 januari 2002 godi-na.

So stavot 3 i 4 na navedeniot~len kako zaedni~ki imenitel,dobro re{eno e pra{aweto op-redeluvawe na penzijata vo po-~etokot na sekoja godina, zatoa{to utvrduva deka penzijata

utvrdena spored stavot 1 i 2 na~lenot 28, povtorno ne se opre-deluva tuku ponatamu se usogla-suva so procent so koj se usogla-suvaat drugite penzii.

Zna~ajno vo regulativata e ifaktot deka za zate~enite koris-nici na najvisok iznos na penzi-ja, istiot ne podle`i na postap-no namaluvawe i istata se garan-tira vo ista visina kako stekna-to pravo.

Pri ostvaruvawe pravo na pen-zija vo re{enieto ne se utvrduvaiznosot na penzija tuku se prime-nuva pri isplatata na penzijatai najvisokiot iznos na penzijakako limit-iznos do koj mo`e dase isplatuva zakonskiot del napenzija, se odnesuva na site vi-dovi penzija. Visinata na najvi-sokata penzija mo`e da se razli-kuva kako posledica na prome-nata na zakonskata regulativa.

Stanka Trajkova

Pra{awa i odgovori

REKLAMI PENZIONERplus april 20106

HRONIKAPENZIONERplus april 2010 7

Vo svojot dom po~ina Nervet Ja-{ari, pretsedatel na Sobranietona Zdru`enieto na penzionerite naTetovo. Zamina dostoinstveno,onaka kako {to dolikuva na edenvistinski ~ovek, li~nost za koja vo

negoviot roden grad se zboruva ka-ko za "ve~no mlad#. Ima u{te ednakarakteristika svrzana za pokoj-niot Nervet Ja{ari: za nego se zbo-ruva kako za vistinski virtuoz naviolina. Dodeka be{e aktiven voslu`bata, kako nastavnik, postoja-no be{e so ovoj `i~en instrument, aqubovta na samo nemu svojstven na-~in ja prenesuva{e na svoite u~e-nici, na mladite pokolenija, so koirabote{e 40 godini.

Roden e na 5 septemvri 1932 go-dina, po~ina vo svojata 78 godi{navozrast na 1 april 2010 godina. Ve-}e 24 godini e vo penzionerskiteredovi. Komunikativen, dru{tven,pristapen, strpliv, ~esen, rabot-liv, vistinski roditel vo semej-stvoto i omilen vo okolinata, bea~ove~kite atributi na Nervet. Ka-ko penzioner, dolgi godini be{esudija porotnik vo Osnovniot sudvo Tetovo i redovno na stranata na

pravdata.Cenej}i gi negovite vistinski

vrednosti, vo 2002 godina na izbo-rite vo penzionerskata organiza-cija be{e izbran za delegat i zapretsedatel na Sobranieto na ZPTetovo. ^etiri godini podocnapovtorno mu be{e doverena pret-sedatelskata funkcija. Se anga`i-ra{e vistinski, onaka kako {to imu prilega{e. Znae~ki ja koordi-nira{e rabotata na organite i te-lata, sekoga{ be{e onamu kade {tobea penzionerite-na sportski nat-prevari, na izleti i ekskurzii, abe{e neposreden organizator nare~isi site manifestacii od kul-turno-zabaven karakter. Se anga-`ira{e i uspea da vospostavi so-rabotka so pove}e zdru`enija napenzioneri vo na{ata zemja i nad-vor od nea, ne samo zaradi razmenana iskustva, tuku i za zbogatuvawena sodr`inata na rabotata.

Nervet Ja{ari

In memoriam

Vo Zdru`enieto na penzione-rite vo Strumica, na 16 ap-ril se odr`a raboten sosta-

nok na koj prisustvuva{e rakovod-nata sruktura na zdru`enieto, ka-ko i pretsedatelot i potpretseda-telot na SZPM Du{ko [urbanov-ski i ^edo Georgievski. Za aktu-elnite sostojbi vo zdru`enieto iza postignatite rezultati infor-miraa pretsedatelot na Sobrani-eto na ZP Petar Kitanov i pret-sedatelot na Izvr{niot odborDan~e Daskalovska. Be{e istak-nato deka so realiziranite prog-ramski zada~i vo minatata i voovaa godina, Zdru`enieto na pen-zionerite vo Strumica se vbroime|u podobrite vo Makedonija. Be-{e potenciran uspe{niot nastapna nivniot ansambal na Regional-nata revija na pesni, muzika i igrivo Kavadarci, kako i nekolkuteosvoeni medaqi na Republi~kitepenzionerski natprevari vo Stru-ga.

Na sostanokot be{e ka`ano dekavo ovoj period renovirani se po-ve}e klubovi za dneven prestoj vogradot i okolnite naseleni mesta.Me|utoa, otvoreno pra{awe i po-natamu ostanuva re{avaweto naimotnite odnosi za Domot na pen-zionerite vo Strumica. Isto taka,be{e istaknat i nedostatokot nalekovi od pozitivnata lista, oso-beno za hroni~no bolnite lu|e odovaa populacija.

Po sostanokot, Du{ko [urba-novski, ^edo Georgievski i drugi-te u~esnici bea primeni od grado-na~alnikot Zoran Zaev. Pretseda-telot [urbanovski go zapozna gra-dona~alnikot so rabotata naSZPM, dodeka prviot ~ovek naStrumica infrmira{e za podgo-tovkite za izgradba na Dom za sta-ri lica, kako i za pomo{ta {to }eja dade lokalnata samouprava zaizgradba na Dom za stanovawe nasocijalno zagrozeni penzioneri.

D.D.

Od sostanokot vo ZP Strumica

Prioritet - aktuelnite zada~i

Poznatite lu|e stanuvaat iostanuvaat poznati i priznatipo delata {to gi sozdavaat i

{to gi ostavaat vo nasledstvo na ge-neraciite kako izvor na znaewe, ka-ko pouka i mudrost, kako nau~no ot-kritie za preporod, kako isklu~i-telnost i retkost na prirodata, ka-ko neizbri{livi tragi za prepozna-vawe i postoewe, kako nezaborav iostanuvawe zanavek vo istorijata.Vratata na nezaboravot e {irumotvorena i za na{iot poznat huma-nist i umetnik @ivko Popovski -Cvetin, kogo prirodata go iznedri-la vo Brezovo - demirhisarsko inam ni go podarila. Vsusnost, otta-mu, od rodnoto Brezovo, po~nuva ne-govata `ivotna prikazna. Ne`no,belo, kako {to go videl Ferid Mu-hi}, kako svilen epiderm raspnatvrz korata od brezite... Brezovo,rastrepereno vo lisjata, cvrsto vosrceto, Brezovo, ukras i potkrepa!

Toj ukras i taa potkrepa od selotoi od okolinata, od zeleniloto i {a-reniloto, od cve}iwata po livaditei gradinite, od cutot na drvjata, odbistrite vodi niz planinata {to ginapojuvaat izvorite na Crna Reka,od prekrasnata ubavina na krajoli-kot {to se vpila vo srceto na umet-nikot, u{te vo ranata mladost mu jaosvoila du{ata i mu ja dala inspi-racijata za slikawe. No, talentot,ne bi mo`el tolku da dojde do izraz,ako Cvetin u{te vo petto oddeleniene go zapoznal poznatiot likovenpedagog Kosta Haxi-Antonovski, kojmu ja vsadil qubovta kon sli-kaweto. Toj spoj na qubovta, na ta-lentot i na rabotata vedna{ izle-guva na videlina. Vo Brezovo, op-kru`en so cve}iwa umetnikot ne gi

bara motivite nekade podaleku odsebe i ne vr{i apstrakcija, tuku gobere cve}eto od poljankite, od li-vadite i gradinite, gi sobira pupki-te i cutovite od drvjata, gi rastura,gi redi vo kitki i gi stava na kamen,na platno, na hartija...

U{te od mladi godini cve}eto naumetnikot mu stanalo opsesija, me-|utoa, patot {to go izodel ne mu bilsekoga{ so cve}e raspostelen. Kakodete sonuval umetni~ko u~ili{teda zavr{i, no materijalnite mo`-nosti go soprile vo namerata. Taka,{koluvaweto mu trgnalo vo druganasoka. Azbukata i pi{uvaweto ginau~il vo Brezovo i osnovnoto ob-razovanie go zaokru`il vo DemirHisar. Vo Bitola zavr{il srednozemjodelsko u~ili{te i dve godiniu~el na Vi{ata zemjodelska {kola.Diplomiral 1969 godina na Zemjo-delskiot fakultet vo Zemun priBelgradskiot univerzitet. Potoa, sevrabotil vo Bitola, a rabotel i voDemir Hisar, vo Slu`bata za unap-reduvawe na individualnoto zemjo-delstvo. Tamu, pokraj slu`beniteagronomski raboti, se zanimaval soop{testveni dejnosti i kako sekre-tar na Op{tinskiot sindikat ini-ciral, organiziral i u~estvuval vorazni aktivnosti vo koi priredu-vaweto izlo`bi mu bilo neodmin-liva rabota. Vo Skopje do{ol 1975godina i nekolku godini bil odgovo-ren urednik na spisanieto "Sovre-meno zamjodelstvo". Vo toa vreme, voKupari priredil izlo`ba na svoisliki. Bil pretsedatel na Repub-li~kiot centar za unapreduvawe naindividualnoto zemjodelstvo, a poosamostojuvaweto bil prv pretseda-tel na Crveniot krst na Republika

Makedonija. ^etiri godini (94-98)bil sovetnik na ministerot za zem-jodelstvo, a pred penzionirawetodirektoruval so Agroberzata na Re-publika Makedonija.

Anga`iraweto vo profesijata ni-tu mo`elo, nitu pak go odvoilo odumetnosta. Celo vreme Cvetin sedru`el so ~etkata i so platnoto, gislikal cve}iwata i `ivot im vdah-nuval. Slikal i prireduval izlo`-bi (nad 300 dosega) i se {to sozda-val (nad 35.000 sliki), podaruval.Ima podareno sliki na: Peres DeKueqar, Butros Butros Gali, KofiAnan, Sulejman Demirel, Kenet Ka-unda, Vili Brant, Sandro Pertini,Indira i Raxiv Gandi, La Pasiona-rija, Majka Tereza, Mihail Gorba-~ov, Xorx Bu{ i mnogu drugi. Zapoz-navaj}i go tvore{tvoto i duhot naumetnikot, Ante Popovski zapi{al:"Po yidovite na domovite na najbla-gorodnite lu|e na na{iov vek, pokancelariite na najmo}nite, me|ustranicite na poetskite rakopisina desetici svetski izvesni poeti -denes likuva cve}eto {to kako po-darok na site nim im go ispra}a@ivko Popovski: od Majka Tereza do

- Genadij Ajgi; od Vili Brant - dosite dobitnici na Nobelovata nag-rada za mir.#

Umetnikot naizust gi nabrojuvaizlo`bite, nastanite i imiwata soniv povrzani. Pokraj mnogute drugi{to gi prireduval vo zemjata i vostranstvo, se se}ava na izlo`batavo Skopje posvetena na Obedinetitenacii 1985 godina, koga podaril 160sliki, za sekoja ~lenka po edna i soporaka deka: "Cve}eto vo ~ovekot nego saka veterot na vojnata. Jas neizmisluvam novi cvetovi, tuku gipreslikuvam cvetovite vo lu|eto{to gi sakaat mirot i slobodata#.Deseti oktomvri istata godina gosmeta za presvrtnica vo negovototvore{tvo, za{to, ottoga{, od za-po~nuvaweto na "Misijata na mirot#od Republika Makedonija, toj goslika "Cve}eto na mirot# i go ispra-}a na site strani i meridijani naSvetot i ja {iri porakata na MajkaTereza, koja na 21 mart 1984 godina,kako blagodarnost za slikata {to ija podaril, li~no mu napi{ala:

"Bednite se sekade okolu nas, osa-menite, nesakanite. Bidi qubezeni pravi im dobrina na onie blis-ku do tebe i ~uvaj ja radosta na sa-kaweto na Isusa vo svoeto srce,bidej}i toj e veren. Gospod neka teblagoslovi.#

Porakata na golemata humanis-tkiwa Cvetin ja stava vo sredinatana negovite sliki za da komuniciraso dobronamernite lu|e vo svetot,da gi pobuduva humanite ~uvstva, davospostavuva prijatelstvo i razbi-rawe, da gi pottiknuva nerascveta-nite `elbi za podostoinstven iposre}en `ivot. Toj gi {iri i seko-mu gi podava racete, go pregrnuvasvetot i go dr`i vo pregratka. Zatoaso voodu{evuvawe Jovan Popovski}e zapi{e: "Vo dene{nite nemirni ivoeni vremiwa, ~ovekot na mirot -@ivko A. Popovski, e bajraktar na

kolonite koi vrvat kon me~tata na~ove{tvoto. Negoviot bajrak e posi-pan so cve}e. Ako ne postoe{e @iv-ko A. Popovski, treba{e da ja moli-me prirodata da ni go podari". Za-toa, ne slu~ajno na{iot bajraktar namirot minatata godina be{e nomi-niran za presti`nata Nobelova nag-rada, koja, iako ne ja dobi, sigurno jazavredi. Se nadevame deka godinavataa }e dojde vo vistinskite race.

Toj neimar na dobrinata, na huma-nosta i na ~ove~nosta, toj svetskiseja~ na cve}iwata i posle penzio-niraweto (pred godina i pove}e),prodol`il so svojata misija. Qu-bovta kon slikaweto nastojuva po-dednakvo da ja prenese i kaj svoitevrsnici, a toa najdobro go pravidrugaruvaj}i so niv vo klubot Bira-rija, kade {to i porano organiziralizlo`bi i prezentacii na svoi sli-ki. Zatoa penzioniraweto go smetaza nov po~etok i predizvik vo `ivo-tot koj treba da se osmisli i da seiskoristi, za{to potencijalite kajpostarite se mo{ne golemi, a zna-eweto, mudrosta i iskustvoto tokmukaj niv se nao|aat. Kako pioner me-|u penzionerite, toj nao|a inspira-cija za novi idei i anga`irawe vopenzionerskata organizacija i na-merava pointenzivno da se vklu~ivo aktivnostite posebno na Zdru`e-nieto "Kisela Voda" za koe istaknu-va deka od nego i od SZPM ja dobilbezrezervnata poddr{ka pri mina-togodi{nata nominacija za Nobelo-vata nagrada.

Prikaznata za @ivko A. Popovski- Cvetin ne smee i ne mo`e ovde dazavr{i. Ova minijaturno ka`uvaweza nego e samo otvorawe na prvatastranica od negovoto delo i samokratka najava za goleminata naumetnikot. Zatoa ostanuvam nedore-~en i dol`en za negovo po{iroko ipocelosno prezentirawe.

Mendo Dimovski

Sredba so @ivko Popovski - Cvetin

Svetot vo pregratka

Zdru`enieto na penzionerite odop{tinata Berovo i godinava

sproveduva aktivnosti za za{titana standardot na svoeto ~lenstvo.

Taka, prvata merka vo 2010 godina seodnesuva na obezbeduvawe na ogrevza penzionerite za narednata grejnasezona.

Ako se ima predvid faktot dekavo Male{evijata kako ogrev sekoristi samo drvoto, logi~no e pen-zionerite najmnogu da se zaintere-

sirani za negovata nabavka. Vosorabotka so Javnoto pretprijatie"Makedonski {umi# - podru`nicaBerovo, zdru`enieto postignalodogovor, berovskite penzioneri daobezbedat ogrevno drvo na 9 rati.Toa zna~i deka otplatata na drvatazapo~nuva od mesec fevruari, azavr{uva so oktomvri godinava. Pritoa cenata na ogrevnoto drvo odprva klasa iznesuva 2 372 denari,dodeka pak od treta klasa cenata e1 711 denari za eden metar kuben.Spored dogovorot, dostavata naogrevnoto drvo treba da se vr{i vomesecite juli, avgust i septemvrigodinava.

Dosega{noto iskustvo poka`uvadeka od godina vo godina interesotna penzionerite za obezbeduvawe naogrev na rati e se pogolem. Godinavase o~ekuva da se prijavat pove}e odstotina penzioneri. Najgolemiotbroj od niv kupuvaat po 6 metrikubni ogrevno drvo.

Ako se ima vo predvid finansis-kata mo`nost na penzionerite, ovojna~in na otplata, na rati, sekakodeka ima zna~ajno vlijanie za re-laksirawe na doma{niot, penzion-erski buxet.

D. Rolevski

ZP - op{tina Berovo

Ogrev na rati

Odbele`uvawe na"Tomina nedela#

Zdru`enieto na penzionerite naop{tina Vinica, na 17 april vo

hotelot "Sliv# ja odr`e tradicio-nalnata manifestacija "Toina ne-dela", na koja prisustvuvaa okolu300 penzionerki od 13 zdru`enijaod na{ata zemja. Na sredbata pri-sustvuvaa Du{ko [urbanovski,pretsedatel na SZPM i ^edo Ge-orgievski, porpretsedatel na IOnaSZPM i drugi gosti.

Za zna~eweto na manifestacija-ta govorea Mladen Petrov, pret-sedatel na ZP Vinica, gradona-~alnikot Emil Don~ev i pretse-datelkata na Aktivot na `enite-penzionerki Milica Kostadino-va.

Vo ubavo raspolo`enie so pesnai uzika, najgolema atrakcija be{eizborot na najubavo na{arano ve-ligdensko jajce, pri {to prvotomesto go osvoi ZP \or~e Petrov,pred Dojran i Bogdanci.

A.B.

Negotino, gradot na grozjeto ivinoto, ima dolgogodi{na ibogata muzi~ka tradicija.

Mnogu li~nosti se vgradile so svo-jot anga`man vo nea, dale ogromenpridones, ostavile neizbri{livitragi i svoj pe~at. Eden od niv e se-dumdeset godi{niot penzionerQup~o Danov, popoznat kako "Sa-rievski#. Eve ja negovota pesnopojna`ivotna prikazna:

- Vo moeto semejstvo odamninabe{e prisutna ubavata narodnapesna i toa onaa starata, podzabo-ravenata. Majka mi be{e golemapesnopojka, so prekrasen glas i bo-gat repertoar. Vo razni prigodi kajnas se pee{e i jas u{te kako dete sevoodu{evuvav od maj~inata inter-pretacija. Se ~ini deka od nea ge-netski go naslediv glasot i darba-

ta za pametewe na pesnite. Zatoau{te od mal peev najprvo vo u~i-li{nite priredbi, a potoa redovnose natprevaruvav na op{tinskite iregionalnite folklorni smotri. Pose izgleda deka po bojata na glasoti na~inot na interpretiraweto napesnite zali~uvav na mnogu pozna-tiot Aleksandar Sarievski i menarekoa "Sarievski#

Potsetuvajki se toj se potseti i zaanga`iraweto vo KUD "Jane San-danski# i vo KUD "Goce Del~e#. Kakosolist, vo duet i vo grupa nastapu-val nasekade vo na{ata zemja i vopove}e zemji na Evropa.

- Poslednive pet godini sum ~lenna grupata "Raspeani pezioneri".Zna~i pogolemiot del od `ivotot igo imam posveteno na pesnata - zak-lu~i Danov. P.Stefanov

Pesnopojna prikazna

KULTURA PENZIONERplus april 20108

Prijatno e ~uvstvoto da pi{uva{za ~ovek koj celiot `ivot go

posvetil vo pi{uvawe na knigi,avtor na pove}e narodni pesni, nas-tavnik, a sega ve}e kolega-penzio-ner. Stanuva zbor za Ris-to Stamkov, koj sekoj delod svoeto vreme go koris-ti za sobirawe, obrabotu-vawe, aran`irawe i pod-gotvuvawe na narodnipesni od Gevgelisko-Va-landovskiot region. De-novive kolegata RistoStamkov ja izdade knigata"Selo Bogorodica do de-ne{ni dni#, so nad 300stranici, koi go opfa}aatperiodot od `elezno vreme do de-nes, {to e ramno nad 2.700 godini.Knigata e ilustrirana so 30 fotog-rafii. Ova e negova deveta kniga,raboteni vo dve oblasti: muzi~ko-folklorna oblast i istoriograf-ska.

Vo istoriskiot del prete`no ra-boti na temi od rodnokrajnata isto-rija vo Gevgelisko - Valandovskiotregion. Dosega ima objaveno knigi odedicijata: da ne bidat zaboraveni,

dodeka ~etvrtata edicijae vo podgotovka. Tuka spa-|aat i dvete objaveni mo-nografii za s. Stojakovo is. Bogorodica.

Vo pe~atewe se nao|aat idvete knigi za seloto \a-vato i eden zaedni~ki trudpod naslov "@ivot i obi~ajvo Gevgelisko - Valandov-skiot region#.

Vo podgotovka mu e"Zbirka komitski pesni od

ju`noto Povardarie#. I ne samo toa,Risto Stamkov e i rakovoditel napeja~kata grupa "Sava Mihajlov# priZdru`enieto na penzioneri odop{tinata Gevgelija.

T.Kusenikov

Gevgelija

Zaqubenik vo tvore{tvoto

Vo gradot na {egata Kumanovo,po sedmi pat e priredena {e-gobijna razglednica, posvete-

na na Prvi april - Denot na {egata.Namerata e ovoj vid tvore{tvo dane se zaboravi, da se neguva i pre-nesuva od generacija na generacija,za{to e poznato deka onoj {to sesmee zlo ne misli.

Ovaa tradicionalna Manifesta-cija na {egata privle~e osumminatekstopisci koi u~estvuvaa na nag-radniot literaturen konkurs voorganizacija na Komisijata za kul-turno-umetni~ki samodejnosti. Pojavna prezentacija na prigodnatasve~enost na novosozdadenite tvo-rbi so {egobijna sodr`ina, `irikomisijata javno gi proglasi tritenajuspe{ni avtori na koi im beavra~eni knigi. Prvata nagrada jaosvoi Zora Ivanovska, vtorata Bor-jana Rali}, a tretata @ivka Milo-{evska.

Prigodnata manifestacija be{e

zbogatena so odbran repertoar naKUD "\oko Simonovski#, vo koj do-miniraa napevi so humoristi~nasodr`ina. Me{ovitiothor pod dirigenstvo naAleksandar Georgievskise pretstavi so pesnite"Doce, Doce#, i "Qubovgolema#. Na niv se prid-ru`ija i solo peja~ite:Bulend Dauti ja ispolnipesnata "Zedov `enamrzeliva#, RadosvetIlievski "Oj Nedo, Ne-do", Novko Petru{evski"Moja Velika#, a so Na-de`da Bulatovi} goizvedoa humoristi~niottekst "Aprilsko pivo#.

Vo uloga na ispolniteli na duetinastapija Dostana Ivanovska i ElkaTodorovi} so pesnata "Kaqo, Kali-no devoj~e#, a Dostana Ivanovska vopridru`ba na Aleksandar Georgi-evski ja interpretiraa pesnata

"Marko pijanicata#.Prisutnite so golema blagodar-

nost gi pozdravija akterite na ovaa

prvoaprilska manifestacija zaprijatnata zabava ispolneta so {e-ga, smea i vedrina, {to mnogu ne-dostasuva vo na{eto sekojdnevie.

S.Nikolovski

[egobijna razglednica vo Kumanovo

Po povod odbele`uvaweto nadesetgodi{ninata od osnova-weto na Univerzitetot "Treto

doba# (U3D), na 19 mart 2010 godinana Filozofskiot fakultet voSkopje be{e odr`ana sve~ena aka-demija so prigodna kulturno-zabav-na programa, na koja pozdraven govorodr`a pretsedatelot na Univerzi-tetot m-r Tomislav Dimi{kovski.Pozdravuvaj}i gi prisutnite, tojiska`a blagodarnost do dekanot naFilozofskiot fakultet, profeso-rite i drugite predava~i i sorabot-nici, do pretsedatelot i ~lenovitena Nau~niot sovet na U3D za u~es-tvoto i pomo{ta vo ostvaruvawetona programskite aktivnosti na Uni-verziotetot.

Potsetuva}i na datumot na osno-vaweto - 16.2.1999 godina, Dimi{-kovski go istakna zna~eweto naUniverzitetot vo o`ivotvoruva-weto na edukativnite programi iprincipi za do`ivotno u~ewe, {tovnese nova smisla i sodr`ina vo`ivotot na pripadnicite na tretatadoba kako stil na aktivnost i

uspe{no spravuvaweso starosta. Primenu-vaj}i gi iskustvata natakvi univerziteti odevropskite zemji, pre-ku jasno definiranaprograma, kako i kul-turni, turisti~ki, za-bavni i volonterskiaktivnosti, se zgolemiinteresot za do`ivot-no u~ewe, koe se poja-vi kako protivmerkana osamenosta, pesi-mizmot i depresijata.Praktikata poka`a deka vakviotoblik na edukacija gi zajaknuva sa-modoverbata, optimizmot i otpor-nosta i neposredno sozdava uslovi

za pozdrav i posre-}en `ivot.

- Sudej}i sporedpostojaniot prilivna novi studenti -~lenovi na U3D,raznovidnosta naprogramskite sod-r`ini, a osobenospored podobrena-ta op{ta zdrav-stvena sostojba napripadnicite, mo-`e da se zaklu~ideka U3D se afir-

mira i se potvrdi kako generator nanov optimizam, kako elan i volja za`ivot i gi razbudi na{ite setila zaradost i smea, - istakna Dimi{kov-ski.

So u~estvoto vo realizacijata naproektot "Detski literaturen fes-tival# i posetata na Festivalot"Treto doba# vo Slovenija, partici-

pacijata vo Koalicijata na nevladi-nite organizacii i zaedni~kata re-alizacija na proektot "Makedonijabez diskriminacija#, kako i soaktivnata sorabotka so SZPM iCrveniot krst na Makedonija, U3D sedoka`a kako seriozna masovna gra-|anska organizacija, koja ima uslovii kapacitet da postignuva u{te po-golemi rezultati i da go pro{irisvoeto dejstvuvawe na celata teri-torija na Republika Makedonija.

^estitaj}i go Jubilejot, sekreta-rot na SZPM Dragi Argirovski jaistakna poleznosta od funkcioni-raweto na Univerzitetot i dadepoddr{ka vo razvivaweto i pro{i-ruvaweto na sorabotkata i so drugi-te ZP vo Republika Makedonija.

Vo ~est na Jubilejot horovite"U~iteqska lira# od Ni{ i od ZP"Gazi Baba# nastapija so bogat re-pertoar pesni od na{eto podnebjekoi vnesoa novi impulsi, nade` iraspolo`enie kaj prisutnite. Pros-lavata zavr{i so zaedi~ka zabava ime|usebno dru`ewe.

M. Dimovski

Desetgodi{en jubilej na Univerzitetot "Treto doba#

Novi impulsi za do`ivotno u~ewe

Sorabotkata me|u ZP Probi{tipi lokalnata samouprava za-po~na pred desetina godini so

organizirawe na humanitarniot Va-sili~arski koktel, za potoa da sepro{iruva sekoja godina za po neko-ja nova zaedni~ka aktivnost.Denes mo`eme da ka`eme de-ka vaka postavenata sora-botka e motiv pove}e za pos-tignuvawe na pogolemi re-zultati vo zdru`enieto napenzioneri od Probi{tip.Gra|anite od tretoto `ivot-no doba vo pove}e navrati japo~uvstvuvaa podr{kata odgradona~alnikot Toni To-nevski, koj sekoga{ e raspo-lo`en za sredba so penzio-nerite , koi kako {to veli gi~uvstvuva kako roditeli.

I ovaa godina sorabotkatana lokalnata samouprava i penzio-nerite osobeno e evidentna vo za-edni~koto u~estvo vo mnogubrojnite

manifestacii koi se odr`aa voapril mesec. Odelenieto za op{te-stveni dejnosti organizira{e pove-}e aktivnosti, a del od niv bea pov-rzani so tradiciite, koi ne mo`atda se zamislat bez u~estvo na pen-

zionerite i ~lenovite na KUD "Ve-seli penzioneri#. Taka be{e orga-niziran maskenbal, a grupata od

{est gajdaxii, koja e sinonim za na-{ite tradicii, be{e posebna atrak-cija. Vo odbele`uvawe na Velig-denskite praznici be{e organizi-rana natprevaruva~ka izlo`ba zaizbor na naj{areno jajce i najubavo

aran`irana veligdenskatrpeza. Aran`iranata trpe-za na KUD "Veseli penzio-neri# i Dona Stojanovska jaosvoi prvata nagrada.

Dobra e sorabotkata soNVO, osobeno so Crveniotkrst, koj na sve~ena sednicavo znak na blagodarnost naZru`enieto na penzionerimu podari umetni~ka slika.

Na krajot da spomenemedeka vo ZP Probi{tip votek se aktivnostite okolupodgotovkata za nastap name|uop{tinskite i regio-

nalnite sportski natprevari.

M. Zdravkovska

Probi{tip

Sorabotkata - motiv za novi uspesi

Gradinarot

Gradskiot me{an hor "Vardar# odSkopje, vo ~ij sostav se i penzio-

nerki i penzioneri, so svoite kva-litetni izvedbi sepove}e pretstavuvazna~ajno osve`uvawena makedonskata hor-ska scena. Na sve~e-niot koncert naCvetnici vo Sobor-niot hram "Sv.Kli-ment Ohridski# beaizvedeni dela na^ajkovski, Rahmani-nov, ^ehnokov, Smir-nov, Prokopiev, Zog-rafski i drugi, a me|u posetitelitebea i golem broj pretstavnici napenzionerskata populacija.

Pod dirigenskata palka na mla-diot maestro Ilija Atanasov repre-zentativno be{e izvedena progra-mata, pri {to dojde do izraz iskus-tvoto na horistite. Kako {to e poz-nato gradskiot me{an hor "Vardar# eformiran vo 2000 godina od grupaentuzijasti, nekoga{ni horisti od

pove}e generacii na akademskiothor "Mir~e Acev#. Na repertoarot sedela od razli~ni periodi i kompo-

zitori, so poseben akcent na pra-voslavnata duhovna muzika i delataod makedonskite avtori. Pokraj ce-love~erni koncerti vo Skopje os-tvareni se i gostuvawa vo Tetovo,Radovi{, Ohrid, Veles, Gevgelija idrugi gradovi, a uspe{ni nastapi seostvareni i na me|unarodnite hor-ski manifestacii vo Polska, Srbi-ja, Bugarija i Crna Gora.

D.Arg.

Koga ve}e naumiv da napravameden kus portret na ~ovekot,kogo site {eta~i pokraj Var-

dar sekoe utro go sre}avaat vo Par-kot na penzionerite kako ne{toplevi, okopuva, zasaduva ili pole-va, navrapito mi doleta kojznae odkade naslovot na edna od najzna~aj-nite tvorbi na R. Tagore. I da vi-di{: s¢ si e kako {to treba. Ovoj ~o-vek, kogo site koi ne go poznavaatednostavno go vikaat Gradinarot,in`ener geolog po profesija na koja£ go posvetil siot raboten vek i,sire~, ro{kaweto po zemjata i vonejzinata utroba mu stanalo potre-ba, no ja saka i knigata, ottamu iasocijacijata so Tagore. Negovotovistinsko ime e Aleksandar Sto-janov. Do neodamna be{e sekretarna Klubot na qubitelite na knigata.Tamu si podnese ostavka za{to oce-ni deka na Parkot, kogo go sozdadoagrupa penzioneri entuzijasti, mu epopotreben otkako poleka site dig-naa race od nego. A Aco ne se otka-`uva od Parkot i }e se bori so pre-ostanatata sila da go odr`i. Veru-va deka }e uspee. "Duri i ako neuspeam, veli, barem se obidov.#

Eden den otidov, bez najava da goposetam na "rabotnoto mesto#, znaevdeka nema da zgre{am. Denot be{eubav, svetol i ve}e raznoboen. Acogi razgleduva qubi~icite, petunii-te i drugite ranoproletni cve}iwaso zimska vegetacija, kleknuva i se-koe oddelno go nabquduva da ne mufali ne{to ili da ne mu e neudobno.Toj odnos so cve}iwata, so novoza-sadenite deset drvca na Denot nadrvoto e roditelski gri`liv. Bla-godaren e na "Parkovi i zelenilo# za

donacijata na sadnicite. Gneven eoti nekoj otkornal eden del od buk-vata "E# so koja be{e ispi{ano ime-to na To{e. "Kako mo`el, veli zanepoznatiot, so ovaa treva o~ekuvalda se zbogati ili imal namera daskrnavi. Vo dvata slu~aja, za nego eta`no {to `ivee so zla du{a.#

Inaku aktivata na parkot opfa}anekolku desetici raznovidni ru`i,neven, xunxuliwa, laliwa, peruni-ki, ve}e dosta narasnati i so ofor-meni kro{ni na nekolku jorgovani idrugi dolgogodi{ni listopadni izimzeleni drvja, oformena `ivaograda. Nema da bide potrebno po-ve}e od mesec dena za seto toa dablesne so rasko{en kolorit, tojtanc na cve}iwata, vistinski praz-nik i za o~i i za du{a. Neodgovornoe seta taa ubavina da se ostavi nanemilost. Raduva faktot {to ednagrupa mom~iwa saka poaktivno da sevklu~i i vo dizajniraweto i voodr`uvaweto na Parkot. Koga ras-ka`uva za ova o~ite mu se polni soradosen blesok. Nade`!

B. [uminoski

Koncert na duhovna muzika

REKLAMIPENZIONERplus april 2010 9

PANORAMA PENZIONERplus april 201010Intervju so d-r Dragan Ilievski

Kako da se ostane mlad

Eminentniot makedonski pisa-tel @ivko ^ingo blesna ved-na{ po promocijata na

negovata Paskvelija, ~udesnatapoetska zemja {to ja sozdade zasvoite literarni potrebi, dalekupred Markesoviot Makondo. Sovreme od simbol taa prerasna voprostor koj e sudbinski determini-ran da gi istrpi traumite na edenprelomen istoriski period od ma-kedonskata sudbina. ^ingo neras-kinlivo srasna so nea. Za `al, ne sena`ivea ni vo imaginarnata zemja,ni vo vistinskata Makedonija kojaja saka{e kako majka mu Verga i,tatkoto Tome, varxijata. "Ah, kakovkutar pisatel sum jas, a kakov ~ude-sen raska`uva~ be{e tatko mi# }ere~e ^ingo pred elitniot audito-rium na Sorbona vo Pariz na pre-zentacijata na "Golemata voda.#

Po "Paskvelija# dojde "Nova Pas-kvelija# i ve}e se zacvrsti na po-zicijata koja trajno }e mu obezbedivisoko mesto vo literaturata. Gosporeduvaa so golemiot ruski maj-stor na raskazot, Isak Babeq, atvrde{e deka dotoga{ ni{to nemalpro~itano od nego. @ivko nikoga{ne be{e dokraj zadovolen, po ne-

kolku pati strogo ja premeruva{esekoja re~enica. Prerabotuva{eduri i ve}e objaveni dela.

Tematskiot interes na avtorot evrzan za turbulenciite niz koi mi-nuva{e op{testvoto i nivniotodraz vrz `ivotite na lu|eto. Sostrast na pisatel so rasko{en ta-lent vnimatelno gi nabquduva{enastanite i so osobeno isten~eno~uvstvo umee{e da go prepoznae ida go oddeli prividot od vistina-ta, banalnoto od esencijalnoto.Dosleden na svoite magistralniopredelbi i, po cena na neprijat-nosti i podmetnuvawa, najnapred gostavi pod lupa eufori~niot pat nagolemite promeni po Vojnata. Lu|e-to go sledea toj pat so elan i silnaverba, za{to dolgo go sonuvaa. Nonabrgu po~naa na povr{ina da is-plivuvaat defekti. Narodot ne jazagubi nade`ta, misle{e deka toase samo ispadi na poedinci, koi ili}e se osvestat, ili }e platat zasvoite gre{ki. No ni{to od o~eku-vawata ne bi stvarnost.Taa temanajvpe~atlivo e obrabotena osvenvo dvete Paskvelii i vo Golematavoda. Ni {eesettite godini, nare-~eni godini na stopanskata refor-ma, ne ostanaa nadvor od vnimanie-to na ^ingo. (Lazarevoto pismo..,Nakuso, Bunilo...)

Subinata na talka~ite po la`nasre}a vo nekoja od vetenite zemji{irum svetot mu stana opsesija. Po-mina nekolku meseci me|u niv, gizapozna odblisku. A tamu otkorna-ticite morale da se otka`at i odsopstvenoto ime oti te{ko se spe-luva na angliski, Nikodin }e stane^ali, a ^ali ne e siguren ni `enatakako mu se vika: "Ana Sukova iliAna [ukova, ne sum siguren, }e sedoopitam: ne ostanalo vreme za za-poznavawe.# "Kamen iskornat od

zemjata i dete }e go trkala# e, mo-`ebi najednostavniot sublimat naseta gor~ina na poni`enite i nare-denite, iseluvanite, i preseluva-nite preku okeanite. (Kengurskiskok, Pla~it zemjata, Grob za du{a-ta) Seto toa pisatelot moral da gootstrada dlaboko vo sebe za da mo-`e da go preto~i vo tolku avten-ti~no i trogatelno ~etivo.

Vreme e, nakuso, da go pogledne-me romanot "Golemata voda# i neiz-be`no, negovata dramatizacija sonaslov "Yidot, vodata#, vo koja nabrilijanten na~in se postaveniedna sproti druga dvete nepomir-livi metafori: Yidot [to na okotomu go odzema pravoto na svetlina,slika, boja - i Vodata, koja (slu-~ajno li?) se rimuva so Slobodata.Od nea Branko Stavrev napravipretstava hit, koja gi odu{evi inajstrogite kriti~ari niz Jugosla-vija. Be{e privilegija da se slu{aaplauzot!

Dejstvoto se odviva vo vilata"Mir# vo Ohrid, koja za soodvetnatanamena e opa{ana so golem yid kojnapolno }e gi izolira idnite sta-nari od nadvore{niot svet. Taatvrdina, zamislete, e nameneta zadecata sira~iwa od Poslednatavojna.

Zapo~nuva golemiot lov. Gi zbi-raa nasila kako yveriwa decata naBaska po bav~ite, po plevnite, atie se otimaa, pla~ea kako da gi no-sat na klanica, se dr`ea za skuto-vite na svoite rodnini koi pakodvaj ~ekaa da se oslobodat baremod edna gladna usta koja treba da senahrani. Tetkite, strinite, vujkov-cite gi te{ea decata deka toa e zanivno dobro. Decata i ponatamupla~ea i se otimaa, o~igledno nebea zainteresirani za dobroto {toim go skroile vozrasnite. Gi sobraakako ajvan~iwa, gi donesoa vo dvo-rot na Domot, ja zamandalija vrata-ta i po~naa da gi zapoznavaat soredot. Decata zjapaa nagore vo ne-boto, malo i zagradeno, i so umotseu{te talkaa niz Baska. Redot re-~isi, vojni~ki. Zabranite strogi,sloboda nikakva. Bea raspredelenipo vorasni grupi, smesteni po sobi-te. Sistemot na vospituvawe vis-tinki graditeli na noviot poredokne se zasnova{e samo na strogitemerki na Upravata: Tatenceto Ari-ton Jakovleski, vospita~kata Oli-vera Srezoska i drugiot personal,tuku i na sorabotkata so decata. Sebara{e sekoj da vnimava na sekogo iako zabele`i ne{to somnitelno daja izvesti Upravata. Nekoi od de-cata ne sorabotuvaa i tie najrano goprivlekoa vnimaieto na sebe. Tak-vi bea osobeno dvete drugar~iwaLem Kostadinoski i Kejtenoviotsin, Isak Kejten. Na drugata strana,pak, osobeno se istakna MetodijaGri{koski. Koga gi skladiraa drva-ta za ogrev vo podrumot, go izdemnaIsak Kejten kako sokriva edno drvopod paltoto. I go sledi dodeka sekrie na tavaniot i so edno malo no-`e go delka drvoto. Bele`i sekojdetal i go izvestuva Tatenceto.

Upravitelot }e gi postroi decatavo dvorot, }e go izmolknat Kejteno-viot sin od podrumot.Gri{koskigordo }e go pro~ita svojot izve{taj.Tatenceto }e go pofali: "Sto vakvireferati i pobedata }e bide na{a.#Potoa }e grmne: "Zboruvaj, Kejtenovsine, {to si sakal da napravi{ sotoa drvo, kakvi planovi si kroel?Ka`i {to si naumil?# Isak polekaja pridignuva glavata kako da sevra}a od nekade i {epnuva: "Sakavda napravam majka, Tatence! Prok-let da bidam, majka#!

Vi se navla`ija o~ite? Ako.Zna~i ~ove{tinata e vo vas i sovas. Pro~itajte ja knigata, ve ~ekaprekrasno, vozbudlivo ~etivo. Ne-ma da za`alite. Naprotiv!

Boris [uminoski

Denes mnogu nau~nici na stare-eweto ne gledaat kako na pos-ledica od pominuvaweto na

godinite, tuku kako na posebnabolest predizvikana od napadite nakletkite od ~ovekovata okolina ivodat kon propa|awe na teloto i`ivotnite funkcii. Kako i tekot nasekoja druga bolest, taka i procesotna stareewe mo`e da se zabavi i po-nekoga{ da se vrati nazad. Ima po-ve}e dokazi deka mo`eme da inter-venirame vo koja bilo `ivotna doba.

Nikoga{ ne e ni prerano ni pre-docna da se obideme da go zapremeprocesot na stareewe.

Ova tvrdewe za nas be{e golemaprovokacija da pobarame stru~nomislewe i tolkuvawe na ovie pra-{awa. Za sogovornik go izbravmed-r Dragan Ilievski koj e poznat ipo negovata kniga "Kako da se so~uvaumot od stareewe”.

Prvoto pra{awe {to mu go posta-vivme e:

Zo{to stareeme i kako da gospre~ime toa?

- Mnogu nau~nici se ubedeni dekaprirodata na site cica~i, pa i za~ovekot vgradila maksimalen `i-voten vek od 120 godini, po mi-sleweto na mnogumina na{a krajnagranica, no mo`eme da se borime zatoa najpo`elnoto:

- da umreme mladi {to e mo`nopodocna ili protiv stareeweto nese mo`e, no nemora da ostarime. Sozabavuvaweto na sopstvenoto sta-reewe, stanuvame del od fantas-ti~nata revolucija vo medicinatakoja se temeli na prevencija name-sto na lekuvawe. Na stareewetomo`eme da gledame na dva na~ina:

- kako na ne{to {to ne mo`e da seizbegne, da se predademe i telotoda ni propadne ili;

- mo`eme da dejstvuvame da jaza~uvame na{ata biohemiska vital-nost.

Ako znaeme kako nastanuvaat slo-bodnite radikali i kako da gi sov-ladame, nie mo`eme da se spasimeod preranoto stareewe. Stareewetoe univerzalno kako i smrtta, no brz-inata so koja se staree ne e. Taa vogolema mera e pod na{a kontrola.

Ako slobodnite radikali setolku bitni vo stareeweto toga{objasnete ni ja nivnata uloga voseto ova malku pove}e.

- Tajnite na stareeweto le`atdlaboko vo molekularnata biologijana poedine~ni kletki. Postojatnekolku teorii za stareewe, no ednase nametna kako mo{ne uverliva.Toa e teorijata na stareewe zaradislobodnite radikali, koja glasi:stareeweto nastanuva koga kletkitese o{tetuvaat pod postojanite napa-di na slobodnite radikali. Sporedmisleweto na d-r Denam Harman,po~esen profesor na medicinskiotfakultet vo Nebraska, degenera-tivnite bolesti kako rakot, korona-rnata bolest, sklerozata, Alchajme-rovata bolest i drugi, pretstavu-vaat eden ist proces na stareewetokoi go napa|aat organizmot zaradirabotata na slobodnite radikali.Pu{eweto go polni organizmot soslobodni radikali, zagadenata `i-votna sredina isto taka, kako iizlo`uvaweto na son~eva svetlinai zra~eweto.

Ako slobodnite radikali se raz-bojnici vo na{eto telo, toga{ anti-oksidansite se policiska silaspored procenkata na geneti~arotBrus Ejms. Niz sekoja na{a kletkasekojdnevno pominuvaat okolu tril-ion molekuli kislorod koi vo neapreku slobodnite radikali nanesu-vaat o{tetuvawe na DNK mole-kulite. Dobra vest e, veli d-r Ejmsdeka patroli na antioksidansite japopravaat {tetata do 99%. Lo{atavest e deka sekoj den ostanuvaat i

nepopravlivi {teti. Se procenuvadeka po pedesettata godina od`ivotot okolu 30% od na{itekleto~ni proteini, pod dejstvo naslobodnite radikali se pretvoraatvo otpad.

D-r Ilijevski, kako toga{ dase zapre uni{tuvaweto?

- Bidej}i antioksidansite mo`atda go zaprat diveeweto na slobod-nite radikali koi go pottiknuvaatstareeweto, ili da ja popravat{tetata koja toga{ }e nastane,logi~no e deka se potrebni da gi ima{to pove}e vo kletkite.

Vo dozvoleni netoksi~ni dozislobodnite radikali }e bidat po-malku sposobni za o{tetuvawe. Do-volno antioksidansi }e gi dr`atslobodnite radikali pod kontrola.Postojat tri glavni postapki zazajaknuvawe na antioksidansite:

1. Vnesuvawe mnogu antioksidansiso koi }e se preplavi krvotokot isite kletki. Tuka spa|aat vitaminotE, beta-karotinot i vitaminot S.

2. Izbegnuvawe produkti koi les-no oksidiraat: p~enkarno i son~o-gledovo maslo, jajca vo prav, prera-boteni produkti...

3. Zemawe vitaminski dodatoci.Hranej}i gi svoite kletki so anti-oksidansi im davate mo}en eliksirna mladosta.

]e ni otkriete li d-rIlijevski nekoja ekspertska tajnaprotiv stareeweto?

- D-r Denam Harman, profesorotod Nebraska koj vo 1954 god. prv japostavil teorijata na stareewetozaradi dejstvoto na slobodniteradikali, na primer sekojdnevnozema:

Vitamin E - 15-300 i.e.Vitamin S - 2000 mgBeta-karotin - 25000 i.e.Q10 - 30 mgSelen - 100 mikrogramaCink - 30 mg (Sekoj vtor den)Magnezium 250 g

Eve ja i ekspertskata tajna protivstareeweto na d-r Endru Vil odMedicinskiot fakultet priUniverzitet vo Arizona:

Toj sekojdnevno zema i na site imprepora~uva,

Beta-karotin - 15 mgVitamin E - 800 i.e. (ako imate

pove}e od 40 god.)Selen - 200 mgVitamin S - 1000 - 2000 mg, dvap-

ati na den.D-r Ilijevski, zo{to e potre-

ben vitaminot E za spre~uvawe nastareeweto?

- Toj e najefikasniot antioksi-dans od site ostanati vo borbataprotiv slobodnite radikali i pro-tiv stareeweto na organizmot. Vi-taminot E dejstvuva protiv ona od{to najmnogu se pla{ime - poste-penoto za~epuvawe i stvrdnuvawena arteriite. Vitaminot E gi podm-laduva starite arterii. Ima u{temnogu da se zboruva za zna~eweto naovoj vitamin, no mo`ebi vo drugaprilika. Jas bi se zadr`al i naostanatite vitamini {to gi spome-nav vo ekspertskite tajni.

Ako sakate da `iveete podolgo,jadete ovo{je i zelen~uk i zemajtetableti vitamin S, a zapo~netevedna{. D-r Linus Pauling dvoendobitnik na Nobelovata nagrada kojumre na 93 godini, dlaboko veru-va{e deka svoeto zaminuvawe goodlo`il barem za 20 godini so toa{to 50 godini zemal mega dozi navitamin S. Toj prepora~uva{e 3200 -12000 mg vitamin S dnevno. Vitami-not S tvrdat stru~wacite dejstvuvakako vakcina protiv rakot, vsu{-nost kako priroden antibiotik, nuditemelna za{tita na arteriite, gopodignuva imunitetot, go vra}abiolo{kiot ~asovnik, go namaluva

visokiot krven pritisok, go namalu-va lo{iot, a go zgolemuva dobriotholesterol...

Beta-karotinot e portokalov pig-ment koj gi {titi kletkite od slo-bodnite radikali. Pove}e od stostudii poka`uvaat deka li~nosti sovisoko nivo na beta-karotin voishranata i vo krvta za polovinapomalku zaboluvaat od karcinom,potoa toj spre~uva infarkt i mo-zo~en udar, go stimulira imuniotsistem i drugo. Ovie tri antioksi-dansi podobro se borat protiv sta-reeweto koga se zdru`eni otkolkukoga samostojno se vnesuvaat.

I site B-vitamini osobeno B6,B9 i B12 go spre~uvaat stareewe-to, no zo{to se va`ni i hromot,cinkot, magneziumot, Q10...?

- 200 mg dnevno hrom e potrebno zada se spasime od zabrzanoto sta-reewe koe go nametnuva visokiotinsulin vo krvta. Cinkot ja obnovu-va rabotata na timusnata `lezdakoja ja dirigira rabotata na imuno-lo{kiot sistem vo celiot na{ `i-vot. Da go spomenam i kalciumot koje mineral koj isto taka mora da sezema. Toj gi ~uva koskite, no e va`eni za pravilno funkcionirawe nakletkite.

Magneziumot e generator na ener-gijata protiv stareeweto. Gi neu-tralizira slobodnite radikali, ja~uva cvrstinata na koskite, gi na-maluva trigliceridite... Q10 zemaj-te go za da se za{titite od preranostareewe. Nau~nicite go smetaat zaeden od najsilnite oksidansi zazabavuvawe na stareeweto. Go imavo morskite plodovi, a se proizve-duva i kako dodatok vo ishranata.Q10 ja pogoduva osnovnata pri~inana arteriosklerozata, ja popravaslabosta na srceto, go {titimozokot, go jakne imunitetot.

Postojat veli~estveni desetprehranbeni produkti za za~uvu-vawe na mladosta. Koi se tie?

- Avokado, borovinki (brusnici,jagodi, malini), brokula, zelka,morkov, portokal, grozje, luk i kro-mid, spana} i domat. Polni se soantioksidansi, tie se eliksiri namladosta, kompletni paketi vo bor-bata protiv stareeweto.

Sigurno mo`ete u{te mnogu dani govorite za ovie prehranbeniprodukti i za na~inite za odlo-`uvawe na stareeweto, no daostavime ne{to i za ponatamu. Nakrajot samo edno malo rezime iu{te nekolku konkretni soveti zaza~uvuvawe na na{eto zdravje, namladosta na arteriite?

- Ograni~ete go vnesuvaweto nazasitenite `ivotinski masti, {topomalku koristete pr`eno meso ilimeso na skara, a sekojdnevno zemajte400 i.e. vitamin E, bidej}i toj edetergent na arteriite. Zemajtehrana bogata so Q10, sardini ilidodatoci, jadete mrsna riba, sku{a,losos, tuna; jadete ovo{je i zelen~ukbogati so vitamin S i u{te 500 gramavo tableti. Jadete luk, koristetemaslinovo maslo i pomalku sol, amo`e i po edna ~a{a crno vino, istotaka kako antioksidans. Na ovojna~in }e go odlo`ite i slabeewetona srceto.

Cvetanka Ilieva

PRO^ITAV ZA VAS

"Golemata voda#, prikaznaza zapustenoto detstvo

REKLAMIPENZIONERplus april 2010 11

ZDRAVSTVO PENZIONERplus april 201012

Zgolemenata telesna te`inapretstavuva problem brojeden vo nekoi delovi od sve-

tot. Kako posledica na toa stradaorganizmot, se javuvaat golem brojzdravstveni problemi i bolesti.Stradaat re~isi site organi indi-rektno ili direktno: srceto, krv-nite sadovi, xigerot, kako i celi-ot sistem za dvi`ewe, od kolenatado peticite. Kako posledica nazgolemenata te`ina se javuva dija-betisot, rakot, pa duri atrofija namozokot, velat ekspertite. Zatoasite prepora~uvaat: da se namalite`inata! Lesno i ednostavno e dase ka`e, no mnogu te{ko da se os-tvari. Site soveti i preporaki ka-`uvaat deka namaluvaweto na te-`inata bara dve ne{ta: sogoru-vawe na kaloriite preku fizi~kaaktivnost ili ve`bawe obmislenizbor na hrana i kontrola na ko-li~inata {to se konsumira.

Taka e, teoretski, mo`ete da ginamalite kaloriite pominuvaj}i~asovi vo gimnasti~ka sala, no toane e realno, nitu pak e zabavno,pogotovo za populacijata od tre-tata doba koja strada od hroni~nii degenerativni zaboluvawa. [tose odnesuva pak do vtoriot na~in,kako da se odbere i namali hrana-ta pri edna raka tebletki za se ise{to! Hrana. Odbiraweto hrana~estopati e svrzano so finansis-ki sredstva, pogotovo vo semejstvaso ~lenovi od razli~na vozrast. Ai koga ne bi bilo seto ova vo pra-{awe, koj bi sakal da `ivee nalistovi salata? Zatoa, namestoseto ova obidete se so ovie sedumsekojdnevni postapki da gi nama-lite kilogramite, bez nekoj pose-ben napor:

1. Razdvi`uvaweXejms Levin, lekar na mnogu poz-

natata Klinika Majo vo Ro~ester,pominal deset godini prou~uvaj}ija ulogata {to sekojdnevnite dvi-`ewa, ja imaat vrz metabolizmot.Lu|eto koi cupkaat so nozete ipretpo~itaat da stojat otkolku dasedat, i op{to zemeno, pove}e sedvi`at, sogoruvaat 350 pove}e ka-lorii na den, otkolku onie koi se-dat mirno. Presmetano, toa seokolu 18 kilogrami godi{no!

2. Pove}eto obroci neka bidatpod 400 kalorii

Mnogu prou~uvawa prepora~uva-at raspredeluvawe na obrocite naodredeni intervali i nivno odr-`uvawe na re~isi ista koli~ina.Zemaweto obroci na pove}e pativo denot vo odredeni intervali epovrzano so pogolemoto sogoru-vawe kalorii po jadeweto, podob-ro reagirawe na insulinot, i pob-rzo namaluvawe na nivoto na ho-lesterol vo krvta. Koga jadete re-dovni obroci preku celiot den, nee tolku verojatno da se po~uvstvu-vate ogladnet i da se prejadete.

3. Ne pridr`uvajte se na odre-dena kontrola

"Pridr`uvaweto na strogata ko-ntrola doveduva do stres i do

potreba od konsumirawe pogolemakoli~ina na hrana, naj~esto slat-ka! Zatoa opu{tete se, no zgoleme-te ja intenzivnosta na sekojdnev-nite zada~i, od ~istewe so pra-vosmukalka do {etawe na ku~eto,prepora~uva Daglas Bruk, psiholog

za gimnasti~ari i trener vo Se-verna Kalifornija. "Pu{tete mu-zika, pravete sekakov vid dvi-`ewa i u`ivajte vo razdvi`uva-weto#, veli toj.

4. Pijte 8 ~a{i voda na denVodata ne e samo gasnewe na

`edta. Taa mo`e da go zabrza te-lesniot metabolizam. Istra`u-vawata vo Germanija otkrile dekapieweto dve ~a{i od 200 milili-tri studena voda go zabrzuva me-tabolizam na ispitanicite za30%, i efektot trae 90 minuti.Edna tretina od zgolemuvawetose dol`i na naporite na teloto daja zagree vodata, no ostanatiotdel se dol`i na rabotata na telo-to da ja apsorbira. "Koga pieme vo-da, ne se vnesuvaat kalorii, nokalorii se tro{at, za razlika odtoa koga pieme gazirani i slatkipijalaci, kade {to se vnesuvaatkalorii, koi potoa se natalo`u-vaat”, - objasnuva glavniot istra-`uva~, Mihael Bo{man, od Medi-cinskiot univerzitet vo Berlin.Nagolemuvaweto na konsumirawevoda do osum ~a{i na den, mo`e dapomogne da izgubite okolu 4 kilog-rami godi{no, zatoa obidete se dapiete voda pred obrocite i u`i-nite, a zaboravete ili svedete gina minimum zasladenite pijalacii sokovi.

5. Ka~uvajte se nagore - i sim-nuvajte se nadolu

"Ka~uvaweto po skali mnogu gizasiluva nozete, bidej}i ja podig-nuvate telesnata te`ina nasprotigravitacijata. Pokraj ka~uvawetopo skali vo sekoja prigoda, obide-te se da se ka~uvate i simnuvatena trotoarot dodeka ~ekate avto-bus ili dodeka polnite benzin#,veli d-r Bruks.

6. Koristete gi kesite so pro-dukti kako gimnasti~ki tegovi

"Dozvoluvaj}i drug da vi gi pol-ni kesite so produkti ili da vi ginosi torbite e propu{tena mo`-nost za zajaknuvawe na teloto itro{ewe na kalorii#, veli tre-nerkata Bet Rotenberg, koja vodigrupa za fitnes profesionalci voUKLA. "Nosete si gi torbite, pra-vej}i ramnote`a so po edna kesa vodvete race, duri i ako treba da se

vratite nekolku pati, i pakuvajtedve pomali torbi namesto edna go-lema, za da mo`ete sami da gi no-site#, veli taa.

7. Jadete 4 grama vlaknesti ma-terii za sekoj obrok

Na~inot na ishrana so mnoguprodukti koi sodr`at rastitelnivlakna, mo`e da go namali vnesu-vaweto na kalorii bez da ~uvstvu-vate deka se li{uvate od ne{to.Vo edno prou~uvawe na Univerzi-tetot Tafs, kaj `enite koi dnevnojadele 13 grama produkti so rasti-telni vlakna ili pomalku, imalopet pati pogolema verojatnost daimaat prekumerna te`ina, otkolkuonie koi jadele pove}e takva hra-na. Ekspertite gledaat golem brojmehanizmi preku koi so vakvatahrana se pottiknuva gubeweto te-`ina. Tie mo`at da go zabavat ja-deweto za{to baraat pove}e xva-kawe, go zabrzuvaat pominuvawetona hranata preku digestivniottrakt i gi nagolemuvaat hormoniteza sitost. Za da vnesete 25 g. hra-na so rastitelni vlakna na den,izedete {est obroci ili u`ini, odkoi sekoj sodr`i po okolu 4 g. ras-titelni vlakna, a toa ne e voop{to

mnogu i nema da vi pre~i. Vo {toima rastitelni vlakna? Re~isi vosekoj zelen~uk i ovo{je. Za u`ininadvor od doma, kupete ovo{je, toae pozgodno otkolku zelen~uk, i toae polesen na~in za vnesuvawevlaknesti materii. Edno golemojabolko ima isto tolku rastitelnivlakna (5 g) kolku i ~a{a sve`ibrokuli.

I na krajot, ne zaboravajte dekagolem broj na lu|e vo svetot, serazbira onie so podobar standard,za da go zabavat stareeweto i daizgledaat pomlado, {to podrazbi-ra i normalna telesna te`ina, se-koja godina tro{at milijardi do-lari za tableti, za ve`bawa, paduri i za terapevti.

Edna studija vrz vozrasni majmu-ni poka`ala deka majmunite zaedna tretina pomalku umiraat odbolesti povrzani so vozrasta, akokonsumiraat 30 % pomalku kalo-rii. Porano, pak, edno istra`u-vawe poka`alo deka restrikcija-ta na kaloriite mo`e da go pro-dol`i `ivotniot vek na sitesu{testva, po~nuvaj}i od ovo{nimu{i~ki do ku~iwa, no i na lu|eto.No, site istra`uva~i i ekspertise slo`uvaat deka tajnata za po-dolg `ivot i podobar izgled eedno novo tolkuvawe na edna sta-ra, poznata, no vistinita izreka:Vnimavaj {to jade{!

Podgotvila: Taska Gavrovska

Slabeewe bez gladuvawe

^estopati denot vi e predolg,skazalkite sporo se dvi`at, avie ne znaete {to da pravite

samite so sebe. Ovaa sostojba im epoznata na mnogumina, a se defini-ra kako DOSADA! Bidej}i posledi-cite od ovaa psihi~ka sostojba se{tetni po zdravjeto na ~ovekot,mnogumina lekari i nau~ni istra`u-va~i se zanimavaat so ispituvawe iprou~uvawe na ovaa pojava.

Taka, specijalistite od Odelotza epidemilogija i javno zdravstvood London analizirale podatoci za7 524 slu`benici na vozrast pome|u35 i 55 godini koi bile intervjuira-ni vo tekot na periodot od 1985 do1988 za intenzitetot na dosada kojaja do`ivuvaat. Potoa stru~waciteproveruvale dali nekoj od niv po~i-nal. Rezultatite bile neverojatni!Ustanoveno e deka dosadata navis-tina mo`e da go skrati `ivot. Nau~-nicite tvrdat deka onie koi ~estose `alat deka im e dosadno verojat-no }e umrat pred vreme, a onie koi jado`ivuvaat dosadata osobeno in-tenzivno imaat za 2,5 pogolemi {an-si da zabolat od srcevi zaboluvawaili da do`iveat srcev udar od oniekoi se pomalku-pove}e anga`iranii zadovolni lu|e. U~esnicite koi~esto se `alele na dosada vo 40%od slu~aevite umrele pred studija-ta da bide zavr{ena. Nau~nicitesmetaat deka pri~inata za toa bimo`ela da se krie vo faktot dekana onie na koi im e dosadno i koi senezadovolni so svojot `ivot ~estose prepu{taat na nezdravite navikikako pu{eweto i pieweto za koi seznae deka deluvaat vrz dol`inatana ~ove~kiot `ivot.

Spored Martin Shiply, koj e ko-avtor na istra`uvawata, soznanija-ta uka`uvaat na toa deka dosadataima jasna povrzanost so srcevitebolesti koga taa se javuva i vo tekotna rabotnoto vreme i prepora~uvasite onie koi imaat rabotno mestoso dosadna rabota da najdat nekoinadvore{ni interesi za dosadatada ja dr`at podaleku od sebe names-to da i se prepu{taat ili da se obi-dat da ja izbrkaat so cigarite, alho-hol ili razno-razni tabletki...

Istra`uvawata isto taka poka-`ale deka na eden od deset lu|e mubilo dosadno vo tekot na eden me-sec, a ma`ite dvapati po~esto patatod dosada. Utvrdeno e i deka napomladite mnogu po~esto im e do-sadno otkolku na postarite.

Na seto toa psihologot doktorGraham Price dodava deka e va`nolu|eto da gi razlikuvaat pri~initei posledicite. Toj tvrdi deka na lu-|eto koi se demotivirani i koi ne seinspirirani od sopstveiot `ivot,zaradi {to stanuvaat depresivni,najdobro e vnimanieto da go naso~atnamesto kon sebesi kon drugite lu|e.Namesto postojano da razmisluvaatza sebesi, bi trebalo da mislat zatoa {to mo`at da napravat za semej-stvoto, prijatelite i kolegite.

Zna~i, ako vi e zdodevno i voglavata vi se motkaat crni misli, vepreplavuva strav koga }e pomislitena svoite zdravstveni problemi na

koi postojano mislite zatoa {to vie zdodevno, ne gubete nade`: od be-zizleznosta, od toj navidum }orso-kak ima re{enie. Pottiknete ja svo-jata kreativnost, najdete si hobi ilidru`ete se! Tretoto doba mo`e dabide mo{ne ubavo. Se zavisi od ~o-vekot. Se razbira deka site ne smeisti, deka site ne sme `iveele i ne`iveeme vo isti okolnosti, no {tobi se reklo, za se ima lek, samo le-kot treba da se bara, zo{to sam nedoa|a! Pred se povikajte ja va{atakreativnost na pomo{. Kreativnos-ta pravi individuata da ~uvstvuvagolemo zadovolstvo i ispolnuvawe,nosi ~uvstvo na motivacija i koris-nost i pravi so radost da go ~ekatenaredniot den za da mo`ete da goprodol`ite i zavr{ite zapo~nato-to. Rezultatot od napravenoto, }e veispolni so gordost i }e vi gi napol-ni bateriite so `ivotna energija. Vokrajna linija, kreativnosta e pro-dol`uvawe na nekoe va{e hobi zakoe ste nemale vreme dodeka ste bi-le vraboteni. I nemojte da mislitedeka ne ste kreativni, deka ne vebiduva. I pomladite ne se ednakvouspe{ni vo se. Bitno e da ste zado-volni i inspirativno anga`irani.

Eve nekolku soveti kako da jaizbrkate dosadata od va{iot `ivot:

Pred se sledete gi kreativnitedela na drugite i ne{tata koi pove-}e ve interesiraat.

Slu{ajte muzika i gledajterazni TV emisii koi ve relaksiraati ve ispolnuvaat, a batalete gi ves-tite i politi~kite debatni emisiikoi mo`at da ve iznerviraat i da vigo ukradat sonot.

Na televizija aktivno u~estvu-vajte na site kviz emisii, taka }e gozbogatite svojot fond na znaewe, a imozokot }e vi e aktiven.

Sekoja svoja ideja zapi{ete ja iza nea razmisluvajte.

^itajte knigi i spisanija. Voniv mo`ebi }e naidete na ne{to {tobi mo`ele da go pravite, a ne ste sesetile deka mo`ete.

Dru`ete se so pozitivni i kre-ativni lu|e so koi mo`ete da vodi-te sodr`ajni razgovori za mnogune{ta.

Svoite idei ne gi ka`uvajte se-komu, a pogotovo ne na onie za koiznaete deka }e ve odvratuvaat iliismejuvaat.

Prvite ~ekori od realizacija-ta na svojata kreativna ideja anali-zirajte si gi sami i videte go stepe-not na zadovolstvo {to vi go pru`ataa rabota.

Vo po~etokot zafatete se soidei koi ne baraat mnogu sretstva,fizi~ki napor ili posebni uslovi.

Vodete smetka za svoeto zdrav-je. Vo nikoj slu~aj noviot "anga`man"ne smee da vi go ru{i zdravjeto,naprotiv treba da vi go podobruva!

Seto ova }e vi pomogne denot davi bide ubav, a i kus, za da mo`eteda napravite se {to }e zamislite,deka }e vi pomogne da ja pottiknetesvojata kreativnost i }e vi donese~uvstvo na korisnost i gordost nasamiot sebe, }e ja izbrka dosadataod va{iot `ivot! K.S. Andonova

Bidete aktivni vo va{iot`ivot

Profesorot Nile{ Samani odUniverzitetot Lesester inegovite kolegi analizirale

pove}e od 500.000 genetski vari-janti vo ~ove~kite hromozomi ido{le do zaklu~ok deka "nekoilu|e genetski se programiranipobrzo da stareat#. Spored pro-cenkite na nau~nicite stanuvazbor samo za razlika od tri do ~e-tiri godini. Taa genetska varijan-ta isto taka bi mo`ela da ja zgo-lemuva i individualnata osetli-vosta od nadvore{ni vlijanija,koi go zabrzuvaat stareeweto, ka-ko {to e pu{eweto, prekumernatate`ina ili fizi~kata neaktiv-nost. So drugi zborovi, genite ni ja

programiraat brzinata na sta-reewe. Za {to vsu{nost stanuvazbor?

Dobitni~kata na Nobelovatanagrada Elizabet Blekbrn gi spo-reduvala taka nare~enite "telo-meri# koi pretstavuvaat eden vidplasti~nata obvivka na hromozo-mite. Dali ~ovekot e genetskiprogramiran pobrzo da staree za-visi od dol`inata na telomerite.Plasti~nata obvivka mo`e da sezamisli kako onaa koja se nao|a navrvot na vrvkite od obuvkite -{tom plasti~niot del e kratokili go nema na vrvkite, vrvkitepobrzo se resat! Kaj lu|eto, koi ge-netski ja imaat varijantata so

pokratki telomeri, tie pobrzo setro{at i kletkite pobrzo umiraat.Novo pronajdenata genetska pro-mena se nao|a, spored nau~nicite,vo sosedstvoto na eden gen po imeTerc, koj ve}e pri istra`uvawe nagluvci se poka`al kako indikati-ven za zabrzan proces na sta-reewe.

Dol`inata na telomerite jaotkrivaat starosta na hromozomi-te, odnosno kolku se podolgi tol-ku ~ovekot pobavno staree. Kako{to e poznato se okolu genite enasledno, pa i dol`inata na telo-merite. Zna~i, nau~nicite dojdoado soznanie deka lu|eto so ednaposebna genetska varijanta imaat

pokratki telomeri i poradi toabiolo{ki izgledaat postari. Za`al, telomerite se skratuvaat sosekoja podelba na kletkite. Ova

naveduva na pretpostavka dekavnukot pokratko `ivee od dedoto!

-Rezultatite otvorija novo pra-{awe. Imeno, dali lu|etoso ovaa varijanta hromo-zomi so pokusi telomeri,pove}e stradaat od dege-nerativni bolesti? - ve-li profesorot Samani

Izgleda deka vo ova imane{to to~no, bidej}i spo-red istra`uva~ite imaindicii deka rizikot odsrcevi zaboluvawa ilirak, mnogu pove}e zavisiod starosta na hromozomi-te odnosno od dol`inata

na telemerite, otkolku od vistin-skata biolo{ka starost na ~ove-kot.

M.Serafimovski

Genite ja odreduvaat brzinata na stareewe

\

IZBORPENZIONERplus april 2010 13

Vodata e strate{ki resurs bezkoj nemo`e da se zamisli `i-votot na Planetata zemja. Taa

e nadvore{na `ivotna i vnatre{nasredina na `ivite organizmi vo ko-ja se odigruvaat brojni metaboli~kiprocesi.

^ovekot kako najvisoko organizi-rano bitie, nikoga{ vo svojot isto-riski razvitok ne se odvoil od vo-data: rekite, moriwata, ezerata,izvorite i sl. Vpro~em i prvite ~o-ve~ki civilizacii i kulturi se po-javile kraj golemite reki (Tigar,Eufrat, Nil). Ovaa e od pri~inata{to vodata mo`e da se koristi zapiewe, za prigotvuvawe na hrana, zanavodnuvawe, a deneska za mnogu ci-vilizaciski potrebi: proizvodstvona energija, na pijaloci, turizam irekreacija, kako voden resurs-zaproizvodstvo na `ivotinska i ras-titelna hrana i sli~no.

Me|utoa, kolku potrebite od voda-ta se zgolemuvaat tolku pov}e se na-ru{uva nejziniot bilans. Ovaa eusloveno pred se zaradi klimatski-te promeni na globalno, regionalno i

lokalno nivo, osobeno zaradi antro-pogenoto vlijanie vrz vodata soodpadnite materii od urbanite, pro-izvodno tehni~kite i agrarnite ekosistemi. Spored odredeni svetskiprocenki nemaat voda za navodnuva-we agrosistemite. Zaradi ovaa blizu2 milijardi lu|e koristat nekvali-tetna voda za piewe i deka tolku lu-|e nemaat dovolno hrana za potrebi-te. Kako posledica od toa vo svetotumiraat desetina milioni lu|e, astotina milioni lu|e zaboluvaat.

So ogled na toa {to vodata stanu-va ograni~uva~i faktor e potrebnonejzino racionalno koristewe. Nej-zinoto "proizvodstvo" za piewe i zaprehrambenata industrija i zaodr`uvawe na higienata ne e ednos-tavno-od zafatot, doveduvaweto dopre~istitelnite stanici i do pot-ro{uva~ite, poradi skapiot fizi~-ko-hemiski i biolo{ki tretman pase do sekojdnevnite mikro-biolo{-ki i hemiski kontroli od nadle`ni-te inspekciski organi. Zna~i vodataima mnogukratno zna~ewe i pretsta-vuva nacionalno bogatstvo na sekoja

dr`ava, no i strate{ko pra{awe.Zatoa deneska dr`avite vo svetotprevzemaat i aktueliziraat strate-gii (nacionalni) no i regionalni zazaedni~ka kontrola na vodite inivnoto koristewe. Strategiite giopfa}aat bilansite, teritorijal-niot i regionalniot raspored, kvan-titetot i kvalitetot na vodite, ka-ko i potrebite spored demografski-ot, industriskiot i agrarniot ras-pored, agrokompleksot i sli~no. Sepovikuva so apeli vodata da se ko-risti racionalno i namenski. Da seprevzemaat merki i iznao|awe re-{enija tehni~kata voda da se koris-ti i vo industrijata za da se za{te-di ~istata voda za piewe i preh-rambenata industrija, bidej}i e skapproizvod. Posebno se obrnuva vni-manie za za{tita od zagaduvawe napovr{inskite vodi, vo ramkite natoa na @ivata priroda (~ovekot,`ivotnite i rastenijata), vodata,vozduhot i po~vata se planetarnoedinstvo i celina.

D-r.Mirko Mare{anskipenzioner

Povod - 22 april- Den na planetata zemja

Vodata `ivot zna~i - neophodna racionalna potro{uva~ka

Danskiot sistem e poznat i kako Skandinav-ski socijalen model, a osnovniot principna danskiot socijalen sistem e ednakvo

pravo na socijalna za{tita za site gra|ani. Broj-nite besplatni benificii se na raspolagawe voramkite na nivniot socijalen sistem, a toa zna~ideka obrazovnite i zdravstvenite uslugi se bes-platni za site!

Danskiot model e baziran na principot dekasite gra|ani imaat pravo na dostoinstveniiuslovi na `ivot i deka na site gra|ani im se za-garantirani odredeni osnovni prava vo slu~aj nanevrabotenost, bolest ili smrt. Rabotnata,obrazovnata, socijalnata i zdravstvenata poli-tika ja pokriva celata populacija vo Danska. So-cijalni beneficii i zdravstvana nega im se naraspolagawe na site gra|ani bez nadoknada, a se-

to toa voglavno se finansira od danocite. VoDanska socijalniot sistem e decentraliziran ilokalnite vlasti gi vodat socijalnite raboti, at.n. soveti se odgovorni za pra{awa od zdrav-stvoto.

Vo edno vakvo op{testvo, normalno e da seo~ekuva deka toa se gri`i za postarata popula-cija. Edna od glavnite celi na socijalnata za{-tita i socijalnite uslugi za starite lica vo Dan-ska e, da se osigura tie da mo`at da se snajdat ida `iveat vo svoite domovi, za da nemora da bi-dat smesteni vo domovi za stari lica. Za taa celim se nudi pomo{ za odr`uvawe na higiena na do-mot , pomo{ vo odr`uvawe na li~na higiena, a imse pozajmuvaat i uredi i oprema za polesen i po-udoben `ivot. Pokraj toa postoi plan za doma{-na poseta od strana na medicinsko ili drugo obu-~eno za taa namena lice, vraboteno od lokalnitevlasti. Profesijata neguvatel na staro lice e sepopopularna i pobarana vo svetot, a kaj nas eretka i ne se dr`at obuki za osposobuvwe na tak-vi lica, a stari i bespomo{ni ima se pove}e.

Vo slu~ai koga starite lica ne se vo mo`nostda `iveat sami, im nudat smestuvawe vo speci-jalno adaptirani apartmani-stanovi ili malizaednici vo koi mo`at da `iveat zaedno so dru-gi postari lica. I vo ovie slu~ai starite licaaktivno u~estvuvaat vo dnevnite obvrski vo gra-nica na svoite mo`nosti.

[to se odnesuva pak do penziskiot sistem,glavniot stolb e nacionalniot penziski sistem.Vo Danska site odat vo penzija na 65 godini voz-rast, i toga{ site dobivaat osnovni nacionalni

penziski beneficii, koi se sostojat od osnovnasuma na finansiski sretstva i prose~en penzis-ki dodatok koj zavisi od vkupniot iznos na pri-hodi na penzionerot. Pokraj ova ima i Dodatenpenziski fond koj se formira od sredstva od za-dol`itelno penzisko osiguruvawe za site vra-boteni. Postoi izbor na penziski planovi i fon-dovi koi se dogovoreni kako del od kolektivni-te spogodbeni procesi, a so niv se opfateni mno-zinstvoto od rabotnicite vo Danska.

Penzionerite vo Danska se organizirani voZdru`enie DaneAge na nivo na dr`avata. OvaZdru`enie formirano e vo 1986 godina i opfa}a475 000 ~lenovi, od vkupno 5 milioni `itelikolku gi ima vo Danska, ili okolu 10 otsto. Da-neAge gi zastapuva postarite lica, vo Danska,pred centralnite i lokalnite vlsti, kako i preddrugi lica, institucii i organizacii koi vlijaatvrz kvalitetot na `ivotot vrz postarite lica,koi site se penzioneri bidej}i dobivaat dr`av-na socijalna penzija, za kakva {to se zalaga{e iSZPM, no za `al, zasega, bezuspe{no. Da se nade-vame deka vo idnina ovaa inicijativa }e bidepozitivno realizirana, iako Makedonija ne etolku bogata kako Danska, no se razbira deka idr`avnata socijalna penzija kaj nas bi soodves-tvuvala na na{iot standard.

Celite na Zdru`enieto DaneAge se obezbedu-vawe na:

Postari lu|e da bidat prifateni kako gra|a-ni so ednakvi prava so site

Postarite lica da imaat pravo da donesuva-at odluki koi se povrzani i se odnesuvaat nanivnoto `iveewe

Postarite lica da imaat mo`nost i da im seobezbedat uslovi {to podolgo da mo`at da segri`at samite za sebe

Postarite lica so oslabeno i naru{enozdravje da dobijat soodvetna nega i dostoinstventretman

Inaku, Zdru`enieto DaneAge e ~lenka na IFA -Me|unarodna Federacija za stareewe, koja e nev-ladina organizacija, a ~ija misija e da informi-ra, obrazuva i promovira visoki standardi vopolitikata i praksata povrzani so stareeweto.Preku svoite ~lenki IFA opfa}a pove}e od 45milioni postari lica od 62 zemji vo svetot.

Danska kako ~lenka gi sproveduva odgovornos-tite na IFA, a tie se:

1. Gradewe, olesnuvawe i zajaknuvwe na mos-tovite me|u Vladite, kako ispora~uva~i na uslu-gi, lekarite i drugi individui koi se anga`ira-ni okolu podobruvaweto na kvalitetot na `ivo-tot na postarite lica niz celiot svet

2. Zajaknuvawe na NVO vo site regioni vo sve-tot preku povrzuvawe zaradi zaedni~ka cel

3. Razmena na informacii i znaewa za politi-kata okolu stareeweto

Taka e vo Danska, a i vo drugi pobogati zemji.Ne treba da se zaboravi na zemjite vo koi ne sevodi voop{to gri`a za starite lica, no toa sevoglavno siroma{ni zemji kade standardot e ni-zok za site, pa i za starite.

podgotvila: K.S.A.

Gri`ita za starite lica vo Danska

Mnogumina gi frlija audiokase-tite mislej}i deka im zavr{il

nivniot "rabotniot# vek. Za `al ta-ka mislea i nekoi proizvoditeli naaudiokaseti, i so site sili se tru-dea da sozdadat nekoj nov audio-format. I {to se slu~i? Pred Nova

godina nekoi muzi~ki ku}i se odlu-~ija poradi golemata pobaruva~kana stari melodii od strana na pos-tarata populacija, povtorno da jaobjavat nivnata omilena muzika naaudiokaseti, iako pred samo dve go-dini, re~isi vo celost, prestanaleso izdavawe muzika na audiokaseti.

[efovite na "Island rekords#prijatno se iznenadile koga prodale4.000 kopii od albumot, objaven mi-natiot mesec na audiokaseta. Isto-imeniot album e prodaden vo pove}eod 200.000 primeroci, taka {to mo-`e da se ka`e deka audiokasetitese vra}aat na pazarot. Ian Braun,

vraboten vo "Island rekords#, velideka kompanijata se odlu~ila naovoj poteg otkako videle deka nainternet-sajtot za proda`ba "Ama-zon", stignale nekolku stotici ba-rawa albumot "Words for Your” daizleze i na audio kaseta.

- Mnogu na{i mu{teriiimaat duri i preku 85 godinii te{ko im e da preminat nanovata tehnologija kompaktendisk, pa se obidovme nivnitepotrebi da gi zadovolime so4.000 kopii audiokaseti. Naova odi vo prilog i toa {tomnogumina seu{te gi ~uvaatstarite pleeri i rekorderiza audiokaseri, so koi se i

sentimentalno vrzani, i gi potsetu-vaat na mladosta. Veruvale ili ne,audiokasetite se prodadoa za ne-kolku dena. Toa {to e vozbudlivo, efaktot {to nikoj ne ja znae vistin-skata golemina na pazarot, zatoa{to ne se znae kolkava e pobaruva~-kata za vakov tip na proizvod -izjavil Braun.

Negovata kompanija nara~ala u{te3.000 kopii koi }e se prodavaat on-line, dodeka so plasirawe audio-kaseti vo prodavnicite u{te }e sepo~eka, vo me|uvreme }e se analizi-ra pazarot.

M.S.

Se vra}aat audio kasetite na pazarot

Patot za Veligdenskite praznuvawame vode{e vo Slovenija. Me pre~ekaobleana vo son~evina, rascvetana,

mirizliva...Gostoqubivosta be{e zgolemena so

sredbite na na{ite Makedonci koi kako{to mi rekoa samo vo Maribor gi ima pove-}e od iqada. So netrpenie go do~ekav pol-no}noto praznuvawe vo crkvata na Presve-ta Bogorodica, kade sekoja godina na Ve-logden na{ite Makedonci se sobiraat i goproslavuvaat Hristovoto voskresenie.Pred polno} crkvata se ispolni. Dojdoasite so semejstvata koi rabotat i `iveatvo Maribor i okolinata.

Raka za dobredojde se podava{e od seka-de. Gostoprimlivosta na{a topla, otvore-na so pokana za poseta i zaedni~ka prosla-va. Tradicionalno na prviot den Veligdene dru`bata na zaedni~ki ru~ek. Prazni~-nata trpeza e samo u{te eden povod za za-edni{tvo, da se pra{aat za `ivotot, da sipomognat, da zapeat i da zaigraat. A za toase zadol`eni penzionerot Pero Sokolovi negovata harmonika, Kiro Nikolov soklarinetot i Nikola Cekov - tapanxijatakoi naizust znaat da gi svirat i peat make-

donskite pesni i ora. Na nivnata svirkaigraat i peat i vozrasnite i mladite. ZaVenko Dimov pak, ovde velat deka site goznaat. Nema ~ovek na koj toj ne mu pomognal.Triesette godini pominatti vo Slovenija iMaribor go napravile poznat. Vo Sloveni-ja Venko do{ol mlad, i rabotel vo fabri-ka za voeni vozila. Tuka go zavr{il i tek-stilnoto {kolo i trinaeset godini rabo-tel vo tkaja~nica. Potoa rabotel kako pre-tstavnik na "Makedonija Tabak# vo Qubqa-na. So posebna gordost istaknuva deka vo1993 godina vo Maribor, go osnoval make-donskoto kulturno dru{tvo "Biljana#.Obezbedil i prostorii kade ~lenovite nadru{tvoto se sostanuvaat i kade rabotat

pove}eto sekcii: igraorna, recitatorska,likovna i dr. Vo vremeto na krizata za le-kovi vo Makedonija, toj sobiral lekovi i gipra}al vo Makedonija. Ve}e pet godiniVenko Dimov e penzioner, no i natamu os-tanuva borec za afirmacija na Makedonijai Makedoncite vo Slovenija i po{iroko. Isega{niot pretsedatel na dru{tvoto Bo-ban Pienmanov veli deka osnovnata celna ova dru{tvo e da se spre~i asimilacijana Makedoncite vo Slovenija.

- Vratite se otvoreni za site vozrasti,od 16 do 84 godini i za site profesii. Tu-ka ~lenuvaat rabotnici, profesori, dok-tori, biznismeni... Site zaedno se trudatpreku raznite formi na dru{tvoto da seafirmira makedonskata kultura me|u dru-gite narodi. Interesno e {to dru{tvoto eotvoreno i za ~lenuvawe na site prijateli{to gi privlekuva na{iot melos, poezija,folklor, no - veli Pienmanov - ni nedos-tigaat rekviziti i na{ makedonski etno -prira~nik za rabota. Zatoa barame pomo{od na{ata mati~na dr`ava Makedonija i odstru~nite lica od tie oblasti - apeliraPienmanov.

I dodeka oroto i pesnata na Veligden-skiot ru~ek odeknuvaa, razgovorite za `i-votot na na{incite se nadopolnuvaat. Gos-podinot Blagoj~e Krstanoski, sovetnik voAmbasadata na Republika Makedonija voSlovenija so soprugata Marija, se speci-jalni gosti, no i verni prijateli. Toj seko-ga{ pomaga vo realizirawe na pravata zaostvaruvawe na penzii za Makedoncite voSlovenija. Dosega e pomognato na 200 pen-zioneri da si go realiziraat pravoto napenzija.

- Ambasadata - veli gospodin Blagoja - evklu~ena vo site momenti i potrebi vo `i-votot na Makedoncite vo Slovenija. Inaku,za site penzioneri nad 65 godini vozrastzdravstvenoto lekuvawe e besplatno, aisto taka i lekovite.

Makedoncite vo Maribor formulata zazaedni{tvo uspe{no ja sovladale. Velatdeka zaedni~ki gi nadminuvaat site prob-lemi. Sakaat da go so~uvaat ona {to e na-{e, makedonsko i da go afirmiraat me|usite nivni prijateli.

K.Kajmakovska

Makedonci - penzionerivo Slovenija

REKLAMI PENZIONERplus april 201014

Brat~e i setri~ka ja pra{uvaat babaim:

- Babo kako dojdovme na svet nie?- Ve donese {trkot mili.Brat~eto i {epka na sestri~kata:- Da i ka`eme li deka ne e taka ili

da ja ostavime da prodol`i da si mislitaka?

* * *- Dedo, {to e toa {to sekoj ma` go ima

odzadi, a sekoja `ena odnapred? - Begaj tamu, toa li ve u~at na {kolo?- Zo{to se luti{ dedo, pa toa bukvata

“@”!?* * *

Se vozat Pero i Mitre pijani i Peromu veli na Mitre:

- Vnimavaj Mitre }e udre{e za malkuvo drvono!

- O, pa, jas mislev deka ti voza{!* * *

Dvajca zatvorenici se vo ista }elija.Edniot sedi na krevetot, a drugiot {etagore dolu vo }elijata. Toj {to sedi veli:

- Duri sega mi e jasna teorijata naAjn{tajn. Jas sedam, ti se dvi`i{, novsu{nost dvajcata le`ime!

* * *- Kom{ivke, kako e ma`ot ti, zdrav li

e, go vidov edvaj odi? - Zdrav e, samo ima problem so stom-

akot.- [to mu e? Nemo`e li da jade? - Mo`e, mo`e, ama nema {to, mala e

penzijata.* * *

Mu prodal Trpe na Trej~e ~amec. Poedno vreme se sretnale i Traj~e mu velina trpe:

- Znae{ Trpe, {to mi go prodade~amecot pu{ta voda.

- Da ne saka{ ti da ti propu{ta pivo?!Da be{e taka u{te }e si be{e moj!

ZABAVAPENZIONERplus april 2010 15

Itar Pejo mu gi ~uval govedata na kadijata,ama imal i edna svoja krava i ja pasel so gove-data od kadijata Eden den se slu~ilo da sepobodat kravata na Pejo so edna krava odkadijata, pa kravata negova ja bodnala lo{okadiinata. Pejo ispla{en vedna{ oti{ol kajkadijata i mu rekol:

^estiti efendi tvojata krava mnogu lo{o janabode mojata krava!

Pa koj e kriv Pejo,nikoj ne i rekol na mojatakrava toa da go napravi. Ajvani se toa Pejo, zaniv sud ne va`i.

Toga{ mu rekol Pejo:Ama efendi izgleda ti ne me slu{nadobro.

Mojata krava ja nabode lo{o tvojata krava. -^ekaj toga{ Pejo, da vidam {to pi{uva vo

}itapot.Toga{ Pejo go fatil kadijata za raka i mu

rekol:

- Xabe }e gleda{ efendi! Koga ne pi{ale votefterot za tvojata verojatno ne pi{uva ni zamojata.

Itar Pejo i kadijata

M.T.

\

Knigite kako i br~kite se patepisi za `ivotot.

Vo mladostta treba da se saka, vo zrelosta treba dase pi{uvaat knigi, a vo starosta da se ka`uva visti-nata.

Dobrata kniga e nasledstvo koe im pripa|a na site.

^esto pati nao|ame pove}e zadovolstvo vo knigata{to ja ~itame, otkolku vo sopstveniot `ivot.

Dobrata kniga e najdobroto dru{tvo.

Interesno, no vistinito: kolku pove}e se dru`ite soknigite, se pomalku vi se potrebni lu|e za dru`ewe.

Knigite se ~eda na razumot.

Koj jasno misli i jasno se izrazuva, pi{uva ubaviknigi.

I knigite kako i lu|eto, imaat svoja sudbina.

Za sekoj pisatel najdobri kriti~ari se ~itatelite.

Lesno e da se dr`i govor, te{ko e da se napi{e kniga.

Knigata ni pomaga ili podobro da `iveeme ilipodobro da go podnesuvame `ivotot.

Knigata e korisna za zdravjeto kolku i sportuvaweto.

Knigite treba da se ~itaat razumno i vnimatelno,onaka kako {to se pi{uvani.

Se staree, samo dobrite knigi ne.

Knigata nee hranatuku desert.

Ka`i mi koja kniga ti se dopa|a, za da znam kakov si.

Najdi vreme za rabota, taa e cena na uspehot,Najdi vreme za razmisluvawe, toa e klu~ na mo}ta,Najdi vreme za qubeznost, taa go otvara patot konsre}ata,Najdi vreme da saka{ i da bide{ sakan, qubovta e tajnata na ve~nata mladost,Najdi vreme za smea, taa e muzika na du{ata,Najdi vreme za ~itawe, toa e osnova na mudrosta!

izbor: K.S.A

AFORIZMI ZA KNIGATA

\

KRSTOZBOR

Humor

ENERGIJAENERGIJA SKANDISKANDIVIDVID

@ENSKA@ENSKAMODAMODA

“OBEDINETA“OBEDINETAARAPSKAARAPSKA

REPUBLIKA“REPUBLIKA“

NNNN AAAA [[[[ AAAAPPPP EEEE JJJJ AAAA ^̂̂̂KKKK AAAA

NNNN AAAA FFFF OOOO TTTT OOOO --SSSS OOOO TTTT

VOVEDUVOVEDU--VAWEVAWE

INSTAINSTA--LACIJALACIJA

@AK@AKARTINARTIN

ME\UNAROME\UNARO--DNA UNIJADNA UNIJAZA FINANZA FINAN--

SISKOSISKOPRAVOPRAVO

GERM.GERM.TENISERTENISERMIHAILMIHAIL

INIC. NAINIC. NAPISATELOTPISATELOTARSOVSKIARSOVSKI

FRAN.FRAN.KOMPO-KOMPO-ZITORZITOREDUAREDUAR

ZEMJINAZEMJINAKORA ODKORA OD

SIL. I AL.SIL. I AL.GRAD VOGRAD VO

S. GRCIJAS. GRCIJA

EDMONEDMONROSTANROSTAN

PREPIRKAPREPIRKA

VID PTICAVID PTICA

IGRAWEIGRAWE

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADROPESO^ENPESO^EN

RIDRID

FUDFUD--BALEROTBALEROTPAN^EVPAN^EV[EV NA[EV NA

@. ^ORAP@. ^ORAP

ENERGIJA ENERGIJA EMILIJAEMILIJA

ANDREEVAANDREEVA

EDUAREDUARLALOLALO

NATRIUMNATRIUM

GNOJNOGNOJNO^IR^E ZA^IR^E ZAVREME NAVREME NA

PUBER.(GR^.)PUBER.(GR^.)ARTISK. LIARTISK. LI

BELGISKIBELGISKIISTORI^ARISTORI^AR

@OZEF@OZEF[IROK[IROKBALKONBALKON

E.A.E.A.INIC. NAINIC. NA

ARTISKATAARTISKATABEKOLBEKOL

IMETO NAIMETO NATENISEROTTENISEROT

AGASIAGASIANRI RABOANRI RABO

AZOTAZOTELENAELENA

ANDREVSKAANDREVSKA

OZBORUOZBORU--VAWEVAWE

EDEN, SAMEDEN, SAM

ALEK-ALEK-SANDARSANDARIVANOV-IVANOV-

SKISKILUKAVLUKAV

OSTROVIOSTROVIVO TIHIOTVO TIHIOT

OKEANOKEAN]OR]OR

ELIZABETAELIZABETABO@INOV-BO@INOV-

SKASKACENTAR NACENTAR NAROTACIJAROTACIJA

BAL@EN-BAL@EN-STVOSTVO

POKAZNAPOKAZNAZAMENKAZAMENKA

SKELESKELEVULKAN VOVULKAN VOSICILIJASICILIJA

AMPERAMPERUGOSTIUGOSTI--TELSKITELSKIOBJEKTOBJEKT

ZAKUPNI]ZAKUPNI]AMERIKANAMERIKAN--

SKASKAPEJA^KAPEJA^KA

MA[KOMA[KOIMEIME

AMER.AMER.ARTISTARTISTXOZEFXOZEF

EGIPETSKIEGIPETSKIBOGBOG

PRA[ALNAPRA[ALNAZAMENKAZAMENKA

VIDVIDKOWSKIKOWSKI

ODOD

DEL ODDEL ODLICETOLICETOGRAD VOGRAD VO

KINAKINA

PARI^NAPARI^NAEDINICAEDINICAVO KOREAVO KOREAVID MLE^.VID MLE^.PROIZVODPROIZVOD

HENRIHENRIKISINXERKISINXERPEJA^KATAPEJA^KATAFRENSISFRENSIS

SPECIJALSPECIJAL--NA TORBANA TORBAZA HRANAZA HRANA

VOLTVOLT

SKIJA-SKIJA-^KATA^KATAAPLEAPLE

SELO VOSELO VOSVETISVETI

NIKOLENIKOLE

@ENSKO@ENSKOIMEIMESKANDISKANDI

ALBANSKAALBANSKATELE-TELE-

GRAFSKAGRAFSKAAGENCIJAAGENCIJA

ARTISKATAARTISKATAVESTVEST

RUSKARUSKANEGACIJANEGACIJA

RADIUSRADIUS

ETALONETALON

ANIANI@IRARDO@IRARDO

STARO-STARO-GR^KIGR^KI

VOJSKO-VOJSKO-VODECVODEC

KOBILATAKOBILATANA DONNA DONKIHOTKIHOT

VULKAN VOVULKAN VOINDO-INDO-

NEZIJANEZIJA

SKANDI

PRISVOJNAPRISVOJNAZAMENKAZAMENKA

PRECIZNAPRECIZNAPU[KAPU[KA

SELO VOSELO VOMAKE-MAKE-

DONSKIDONSKIBRODBROD

VIDVIDGORIVOGORIVO

NOVINSKANOVINSKAAGENCIJAAGENCIJAOD [VAJOD [VAJ--CARIJACARIJA

LI^NALI^NAZAMENKAZAMENKA

SULFURSULFUR

PRILOG ZA MESTOPRILOG ZA MESTO

PLANINSKI VRV VOPLANINSKI VRV VOTURCIJATURCIJA

VIDICI PENZIONERplus april 201016

Po~ituvani penzioneri, dragi~itateli, se raduvame na mno-gute Va{i pozitivni komenta-

ri vo vrska so na{iot i Va{iot bes-platen mese~en vesnik za sega{ni-te i idnite penzioneri "PENZIO-

NER plus#. Vo izminative dve godi-ni od izleguvaweto na prviot broj,uspeavme da go privle~eme ~ita-telskoto vnimanie kako na penzio-nerite, isto taka i na drugata jav-nost vo na{ata Republika. Svesnisme i za izvesni problemi. Rako-vodstvoto na SZPM i redakcijata naVesnikot nastojuvaat kolku e mo`nopodobro da se nadminuvaat eventu-alnite problemi, koi se od razli~-na priroda (tehni~ka,materijalno-finansis-ka, organizaciska i sl).Poznato e deka sekojaumetnost ne poznavagranici i sekoga{ ne{-to mo`e da se napraviu{te podobro. So cel zaunapreduvawe na mnogupra{awa vo vrska soVesnikot, na 21 april2010 godina, se odr`aprv zaedni~ki sostanokna Redakcijata, novina-rite, dopisnicite i so-rabotnicite od zdru`e-nijata na penzioneritevo gradovite niz Make-donija. Sostanokot gootvori glavniot i odgovoren ured-nik ^edo Georgievski . Toj so kratokosvrt ja opi{a ureduva~kata poli-tika, opredelbite za ureduvawe naVesnikot, sorabotkata so zdu`eni-

jata na penzionerite i so mnogu vla-dini i nevladini institucii i or-gani, za tira`ot i za distribucija-ta. Pritoa gi povika prisutnite daiska`at svoi viduvawa i da dadatpredlozi koi }e pridonesat u{te

pove}e ovoj vesnik da bi-de "baran i cenet#. Natoa, vedna{ pobaraa zbormnogu od prisutnite.Prva zboruva{e Sne`anaKutuzovska, dopisnik -novinar od FPIOM gopozdravi izleguvawetona Vesnikot kako ednomnogu va`no specijali-zirano glasilo preku koese {irat informacii imnogu drugi va`ni temi

za penzionerite. Taa istakna dekaovoj Vesnik mo`e da se poso~i kakodobar primer vo novinarskata ra-bota i pe~atenite mediumi pri toaupati i ~estitki za osnova~ot i ra-dakcijata. Dopisnici - novinariFruska Kostadinovska, MilevkaZdravkovska, Krste Spaseski iSpirko Nikolovski, upatija pofal-ni zborovi za Vesnikot, iska`aasvoi mislewa i dadoa razni pred-

lozi. Se spomna potrebata za pro-{iruvawe na rubrikite od dopisni-cite koi izvestuvaat za sekojdnevnislu~uvawa vo penzionerskite orga-nizacii. Evidentno e podobru-

vaweto postignato so izdavawe sa-mostoen vesnik za razlika od pora-ne{nata praktika so prilogot vo"Nova Makedonija#. Za penzioneritee mnogu zna~ajno objavuvaweto nasite promeni vo zakonskite i pod-zakonskite propisi koi direktno seodnesuvaat na nivniot status biloda e toa zdravstvo, socijala i drugioblasti. Se istakna deka objavu-vaweto na fotografii od raznislu~uvawa, pa i na poedinci ima go-lem efekt kaj ~itatelite. Mnogutenapisi i prilozi od terenot pret-stavuvaat i vid na javen ot~et i napogolemite i na pomalite zdru`e-nija. Poso~ena e estetskata stranana sklopot na fotografiite, nas-lovite i prilozite. Vo diskusiitese razgleduvaa i drugite mediumiso svoi tematski edinici posvetenina penzionerite, kako {to e emisi-jata "Treto doba# na MTV i dr. koizaedno so elektronskata forma naplasirawe vo javnosta na vesnikot"PENZIONER plus#, i tematskitebilteni celosno specijalizirani iso sistematski opfat na opredele-ni manifestacii (sportski, fol-klorni i sl), biltenite i izdani-

jata na poedinizdru`enija sepostignuva na-{iot penzionerda bide maksi-malno infor-miran za slu~u-vawata vo or-ganizacijata ivo op{testvoto,a isto taka ijavnosta dobivapocelosna sli-ka za penzio-nerskiot `ivotkon {to neza-pirlivo te~e`ivotot na se-koj vraboten.

Na sostanokot be{e promoviranai dopisni~ko-novinarska legiti-macija.

Ilija Gligorov

Aleksandar \eorgievski od Ko~anie verojatno najstariot pretseda-

tel na love~ko dru{tvo vo Makedoni-ja. Ima 79 godini, a volovot e od 1950 godina,dodeka funkcijata pret-sedatel ja prezema 1988godina. Toa se 5 mandatiili nad 20 godini uspe{-no rakovodewe na fun-kcijata. Love~koto dru-{tvo "Osogovo# broi nad600 ~lenovi, od koi oko-lu 300 se aktivni i re-dovno si ja izmiruvaat~lenarinata. Dru{tvotose smeta za edno od najaktivnite vozemjava.

- Ne razmisluvam da se povle~am,iako sum ve}e star. Ednostavno ne sumpo~uvstvuval deka e dojdeno vremetoza toa. Od druga strana, samite ~leno-vi ne sakaat ni da slu{nat za moe pov-lekuvawe. Vo dene{no vreme nevoz-

mo`no e samo da se lovi, a treba da seposveti golemo vnimanie i na za~uvu-vaweto i zgolemuvaweto na fondot na

dive~. Poradi toa lovotprerasna od rekreativensport vo eden vid stopan-ska dejnost koja bara mnoguodgovorna i seriozna rabo-ta. Sakam da im pora~am nalovxiite deka ne sekoga{ eva`en ulovot, a prioritete produktivno iskoristenovreme vo priroda, rekrea-cijata, me|usebnoto dru-`ewe i u`ivawe vo pri-rodnite ubavini.

Za svojata aktivnost i odgovornorabotewe \eorgievski mnogupati bilnagraduvan i pofaluvan. Me|u pozna-~ajnite se: Zlaten orden od Sojuzot nalove~kata federacija na Makedonija,Orden za trud so srebren venec i 7-moseptemvriskata plaketa na op{tinaKo~ani. S.A.

20 godini pretsedatel na lovciVo organizacija na Zdru`enietona starosni i semejni penzione-

ri pri lokalnata samouprava \or~ePetrov na 17 april kaj Eze-roto Treska se odr`a tra-dicionalnata sredba napenzionerkite od Bitola,Tetovo, Strumica, Prilep,Ohrid, Struga, Veles, Kru-{evo, Kratovo, Radovi{,Taftalixe, Saraj, Ki~evo,[tip, Sveti Nikole i \or~ePetrov.

Sredbata pred okolu 500

penzionerki ja otvori pretsedatel-kata na Aktivot na `enite na zdru-`enieto-doma}in Darinka Kole-

}eska, a za zna~eweto na ovaa ubavatradicija govorea Verica Mi{kova,pretsedatel na Sobranieto i Meto-dija Vladi~eski, pretsedatel naIzvr{niot odbor.

Na prisutnite im se obrati i Dra-gi Argirovski, sekretar na SZPMuka`uvaj}i na potrebata penzione-rite da sorabotuvaat i da se dru`atvo interes na podobruvaweto nakvalitetot na `ivotot.

So igra i muzika se sozdade i pri-jatna atmosfera, a oddelni grupi napenzionerki ja razgledaa i okoli-nata na hidrocentralata Matka.

A.D.

Sredba na Ezeroto Treska

Penzionerite od Karpo{dobija klub vo naselbata

Vlae, koj sve~eno go otvorigradona~alnikot Stev~o Ja-kiovski. Tretiot penzioner-ski klub na teritorijata na

Karpo{ e vo mesnata zaedni-ca Vlae 1, na ulica "Aco [o-pov". Noviot klub sodr`iprostorija i letna terasa sovkupna povr{ina od 100kvadrati.

- Ovoj klub pretstavuva ce-losno renovirana prostorijaod nekoga{niot star objekt naMesnata zaednica. Opremen eso muzi~ki siste televiziskiaparat, {ah, domino,pikado,asi za ping-pong. Op{tinataKarpo{ so ovoj objekt obezbe-di mesto za rekreacija i dru-`ewe na site penzioneri.

Otvoren penzionerski klubvo Vlae - Skopje

Gevgeliskite penzi-oneri ne prestanu-vaat so iznao|awe

na novi formi i aktiv-nosti so edinstvena cel,vremeto od tretata dobada go pominat vo sport irekreacija. Na toj plan,a so golemi simpatii eprifaten predlogot nadelegatot na Sobranie-

to na SZPM Jane Ta{kov-ski od Gevgelija za orga-nizirawe na novi dveinteresni aktivnosti i severuva deka }e bidat pri-fateni od ostanatitezdru`enija.

Stanuva zbor za organi-zirawe ednodneven izletso pomo{ na velosipedivo Negorskite Bawi, kako

i sportski natprevar vo sportskiribolov, vo sorabotka so Sojuzot nasportskite ribolovci na Makedo-nija. Ovaa e mo{ne va`no, ako seima predvid deka najgolemiot delod sportskite ribolovci vo Gevge-lija se penzioneri.

Se razmisluva prviot vakov nat-prevar da se odr`i vovodite na DojranskotoEzero. T.K.

Gevgelija

Predlozi za novi sportski aktivnosti

Penzionerot Bla`o Stanojkovspa|a vo redot na rekorderi sonajmnogu postignati pobedi, so

{to im nosi dragoceni bodovi nasportistite penzioneri na Kumano-vo.

Bla`o Stanojkov se vbrojuva vostrukturata poznati penzioneri, kojsvojot raboten sta` go minuva voARM izvr{uvaj}i pove}e dol`nosti.Posle penzionirawe, od 2006 godi-na, se vklu~uva vo sportskite ak-tivnosti na penzionerite. U{te naprvite treninzi i natprevari gi po-ka`uva svoite sportski kvaliteti.

So redovni treninzi i dobra fi-zi~ka podgotvenost Stanojkov rede-{e pobedi vo tr~awe na 80 metri nasite op{tinski, regionalni i re-publi~ki sportski natprevari. Se-koga{ e prv i nosi pobedni~ki poe-

ni na ekipata. Na minatogodi{niteigri se zakiti so zlaten medal i votroboj. Kako rezultat na toa, vo 2009godina e proglasen za najuspe{enpenzioner sportist od Sojuzot nasportistite na Op{tina Kumanovo, aza najuspe{en sportist na Zdru`e-nieto proglasen e tri pati.

S.N.

Rekorderot Bla`o Stanojkov

Okolu 8.000 {tipski penzioneri odv~era imaat mo`nost da se bawaat vo"Ke`ovica# po poniski ceni, a JKP

"Isar# koe ja stopanisuva bawata, za nivobezbeduva i besplaten prevoz do "Ke`o-vica#. Poradi nesoodvetnite smestuva~kikapaciteti, {tipskata bawa ne vleze voprogramata na Vladata za besplaten se-dumdneven bawski odmor za makedonskipenzioneri.

Penzionerite od [tip, namesto 50, kolku{to e redovna cena, za kapewe }e pla}aat30 denari, a besplatniot prevoz od nekol-kute lokacii e organiziran po edna{ pret-pladne i edna{ popladne. Za po~etok ovaaponuda va`i samo za vtornicite. No, naja-veno e deka naskoro penzionerite }e mo`eda ja koristat sekoj den, osven za vikendi-te koga bawata raboti so poln kapacitet.

Dnevnik

[tip

Besplaten prevoz i poeftina bawa

Retko mo`e da se sretne penzio-ner ~ij {to sekojdneven `ivot e

ispolnet so fizi~ki aktivnosti,postojano vo dvi`ewe, a posebno akonavlegol dlaboko vo vtorata polov-ina od osmata decenija od svojot`ivoten vek. Na 76 godini,Spiro Mitkov od Skopje, nei se predava na vozrast-tagodinite. Nekoga{niotdolgogodi{en fudbaler nafudbalskiot klub "Balkan"a sega trieset i pet godininanazad planinar i ~len naplaninarskoto dru{tvo"Bistra# od Skopje e seu{te aktiven i sekojasreda, sabota i nedela e naSkopska Crna Gora na 1650metri nadmorska viso~ina.

Vpe~atlivo e deka mojot sogov-ornik penzioner-planinar imagolema rabotna i `ivotna energija,izgleda mnogu vitalno vo sporedbaso negovata generacija. Nesomnenodo seto toa dovel negoviot zdrav,ureden, miren i spokoen `ivot,ispolnet so aktivnost i rekreacija.Taka negovite penzionerski denovise navistina ispolneti, interesni isre}ni.

- Tri dena vo nedelata, pove}egodini nanazad, se ka~uvam naSkopska Crna Gora, pominuvam po 30kilometri za eden den, bez razlikana godi{noto vreme - veli Mitkov.Preku Qubanci, Qubotenski ba~ila,

Bel kamen, Crn kamen, doa|am doRamno, a od tamu se spu{tam vo mes-nosta Pe{tera. Tamu ima mnogupe{teri, a me|u niv i edna malape{tera koja ja preurediv kako soba,so krevet, masa, klupi, }umbe za da

se stoplime nekoga{ i dasvarime sve` planinski~aj. Tuka odmarame. Aokolu nea nasadiv ovo{ki,sadam kompir, kromid,luk, za koga }e dojdam samili so drugarite plani-nari da zamezime, sekoga{so vesel i prijaten mua-bet. [etajki po planinite,me|u prirodnite ubavini ipoljani, sobiram lekovitibilki, ~aevi, pe~urki,drenki, kapini i vo

~istiot vozduh i ti{inata go nao|amvnatre{niot mir, toa me ispolnuvai tuka gi "polnam# bateriite. No nesamo toa - dopolnuva Mitkov, nemaplanina i vrv vo Makedonija, Srbijai Crna Gora kade {to ne sum bil. VoBugarija sum bil na nekolku plani-ni, a pove}e pati na Rila i PirinPlanina. Godinite ne mi pre~atponatamu da prodol`am so istototempo na planinarewe.

Mo`ebi toa e tajnata tajnata zagolema `ivotna energija, vitalnosti dolgove~nost. No, kako i da e, naSpiro mu po`eluvame da osvoi u{temnogu planini i planinski vrvovi.

Vasil Pa~emski

I vo osmata decenija aktiven planinar

Sostanok na redakcijata, dopisnicitei sorabotnicite na "PENZIONER plus#