SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

Naredniot broj ke izlezena 27 avgust 2010 god.

VO OVOJ BROJ...

Vo organizacija na SZPM na 30 juni voSkopje se odr`a sredba so pretstav-nici na site zdru`enija na penzioner-

ite ~lenki na SZPM na koja se razmenijamislewa, sugestii i viduvawa po odredeniaktuelni pra{awa. Sostanokot vo polnatasala na SSM go otvori Du{ko [urbanovs-ki, pretsedatel na SZPM koj kako aktuelnigi poso~i problemite so sproveduvaweto naodredbite od noviot Zakon za zdru`enija ifondacii, inicijativata za prodol`uvawena rokot za odr`uvawe na izborite vo pen-zioinerskata organizacija, pra{aweto nafinansiskata polo`ba na Fondot za soli-darnost za pomo{ na semejstvata na po~ina-tite penzionerii drugo.

Uvodni napomnuvawa za celite i zada~ite{to proizleguvaat od noviot Zakon za zdru-`enija i fondacii imaa Nikola Nikolovski,Stamen Filipov i Qup~o Janev, pri {toosobeno gi prezentiraa potrebnite usoglasu-vawa {to treba da gi napravat zdru`enijatana penzionerite za da mo`e vo predvideniotrok do 16 april 2011 godina da donesat novi

statuti i da izvr{at preregistracija.Svoi viduvawa za ovaa problematika iz-

nesoa Mom~ilo Markovski, Ilija Pemov, Ra-miz ]azimovski, Pavle Spasev, \or|i Sera-fimov, Cvetko Merxanovski i Besnik Poce-sta. Ednoglasno se zaklu~i do 20 juli ra-botnata grupa na IO na SZPM do zdru`eni-jata na penzionerite da dostavi mo`entekst na noviot Statut, koj }e im poslu`ikako urnek.

Vremeto za izgotvuvawe na novite statuti,kako i potrebata od nadminuvawe na sega{-nite neproduktivni razliki vo terminite naodr`uvawe na ot~etno-konstitutivni sed-nici vo period od juni do dekemvri, ja nala-ga potrebata tie da se odr`at na po~etokotna idnata godina, otkako sega{niot sostav}e go usvoi izve{tajot za tekovnata godina izavr{nata smetka, a noviot sostav }e pod-gotvi Programa za rabota i finansiski planza 2011 godina. Vo vrska so ova se razvi kon-struktivna diskusija vo koja \or|i Serafi-mov, Besnik Pocesta, Krste Stojanovski, Bo-rivoj Bojaxiski, Du{an Pereski, Dimitrija

Bogatinoski, \or|i Trp~eski, Kosta ]upov,Dimitar Lazarevski, Mom~ilo Markovski iQuba Angelovska iznesoa argumenti zaodlagawe na izborite za tri-~etiri meseci,dodeka Pavle Spasev i Metodija Novkovskiizrazija izvesni rezervi.

Sepak, re~isi site prisutni na sredbataja usvoija inicijativata izborite vozdru`enijata i vo Sojuzot da se odr`at vopo~etokot na 2011 godina. Vo vrska so ovaprethodno na sednici na Sobranija,zdru`enijata }e treba da donesat odlukiza prolongirawe na izborite.

Na sostanokot se rasprava{e i za vra}awena sredstvata na zdru`enijata na penzione-rite od Solidarniot fond na zadr{katataod dekemvriskata penzija za 2007 godina.Za ova pretstavnicite na Fondot na PIOMBoro Varo{lija i Menka Temelkovska govo-rea za nedostig na sredstva poradi recesi-jata, dodeka Dimitrija Bogatinoski, IlijaPemov, Dan~e Daskalovska, Borivoe Bojaxi-ski i Jovan Eftimov se zalo`ija da se izna-jdat mo`nosti vo nekolku rati sredstvatada se vratat.

Se zaklu~i Fondot na PIOM da gi in-formira site zdru`enija na penzioinerikolku sredstva treba da dobijat i so kojadinamika }e bidat vrateni.

D. Argirovski TRIBINA

HRONIKA

JUBILEJ NA KUD "PENZIONER# - PRILEP

str. 2

ZABAVAstr. 15

str. 7

str. 5

RC KATLANOVO NEDOVOLNOISKORISTEN

9 juli 2010 godinaGodina III, broj 23-24

VE^NIOT TRAGA^ PO SMISLATA

str. 13

ZDRAVSTVO

SOCIJALNIPENZII VOBANGLADE[

str. 12

str. 10

PENZIONERSostanok so site pretsedateli na zdru`enijata na penzionerite na SZPM

Vo funkcija na podobri izborni aktivnosti

Igodinava po osmi pat, vo organizacija na SZPM,}e se odr`at tradicionalnite pet regionalnirevii na pesni, muzika i igri. Prvata regional-

na revija na 11 juni se odr`a vo Sveti Nikole sou~estvo na kulturnite dru{tva i sekcii na ZP Kuma-novo, [tip, Probi{tip, Radovi{, Kriva Palanka,Kratovo, Zletovo i Sveti Nikole.

(Op{irno na str.16)

Na 13 juli Regionalna revija na pesni, muzika i igri,}e se odr`i vo gradot pod Markovite kuli na koja seo~ekuva da u~estvuvaat kulturno-umetni~ki dru{tvai sekcii na ZP Ohrid, Prilep, Ki~evo, Debar, Kru-{evo, Struga, Makedonski Brod, Resen i Demir Hisar.

Vo septemvri regionalni revii na pesni, muzika iigri }e se odr`at vo Vinica, Strumica i \or~ePetrov.

Vo organizacija na SZPM vo tekot na maj i juni se odr`aa regionalnipenzionerski sportski natprevari. Uspe{ni doma}ini bea zdru`eni-jata na penzionerite Gazi Baba, Saraj, Prilep, Ki~evo, Veles, Kriva

Palanka, Lozovo i Del~evo.Igrite minaa vo fer i sportski duh, a naj-dobrite se kvalifikuvaa za u~estvo na 15-ti jubilejni Republi~ki pen-zionerski sportski natprevari, {to }e se odr`at na 11 septemvri.

Poop{irno na strana 8 i 9

OD MESEC MAJ

VO MARKETITE NA VEROOPENZIONERITE ]E

IMAAT 3% POPUST

SO KOBRENDIRANATA

KARTI^KA OD NLB

- Dogovor za novi statuti usoglaseni so Zakonot na zdru`enija- Usvoena inicijativa za odr`uvawe na izborite vo zdru`enijata iSojuzot vo po~etokot na 2011 godina

str. 4

NASTANI PENZIONERplus j uli 20102

Sobranieto na ZP ^air i Butel,na 28 maj odr`a sednica na kojabea razgledani i usvoeni Izve-

{tajot za rabotata na Izvr{niot od-bor i Izve{tajot za finansisko - ma-terijalna sostojba za 2009 godina ifinansoviot plan za 2010 godina. Nasednicata prisustvuvaa d-r KrsteAngelovski, pretsedatel na SZP nagrad Skopje, Pavle Spasev, pretseda-tel na Izvr{niot odbor na ZP "Cen-tar# i Andon Markovski, ~len na IO naSZPM.

Sobranieto go otvori i vovedno iz-lagawe podnese pretsedatelot GeorgeHristov, a za rabotata na Izvr{niotodbor izve{taj podnese Pero Tagasos-ki, napomenuvajki deka izve{tajniotperiod se karakterizira so celosnaanga`iranost na sitetela na Zdru`enietovo realizirawe naprogramata. Posebnonaglaska dade za Me-morandumot za sora-botka, potpi{an odgradona~alnicite naop{tinite ^air iButel, koj za `alpotpolno e ignoriranod strana na grado-na~alnikot na op-{tina ^air do taamerka {to odbiva da gi primi penzi-onerite na razgovor iako nekolku patitoa bilo pobarano od nivna strana,dodeka gradona~alnikot na op{tinaButel se zalaga za celosno pomagawena penzionerite i nastojuva da gi re{isite nivni problemi kako od materi-jalen, prostoren i finansiski karak-ter. Posebno se zadr`a i gi istaknaaktivnostite vo oblasta na kulturno-zabavniot `ivot, odmorot, rekreaci-jata, sportot i sorabotkata so zdru`e-nijata od republikata. Pofalni zbo-rovi upati kon aktivot na `enite.

D-r Krste Angelovski vo svoeto

obra}awe istakna deka izve{taite seodraz za rabotata na ZP i od tuka segleda deka aktivnosta e na zadovo-litelno nivo so rakovodstvoto. Po-sebno se zadr`a na sorabotkata so lo-kalnata samouprava i se nadeva dekaovoj problem nabrzo }e bide re{en.

Vo svojata diskusija Andon Markov-ski govore{e za pove}e pra{awa odzaedni~ki interes na penzionerite, aposebno se zadr`a za noviot Zakon zazdru`enija, spored koj e potrebno dase napravi usoglasuvawe. Vo isto vre-me informira{e za prolongirawetoza izbornite aktivnosti za novi rako-vodstva na ZP, koi namesto vo noemvri}e se odr`at vo mart narednata godi-na.

Pavle Spasev ja istakna dobrata

sorabotka me|u zdru`enijata, naglasu-vaj}i deka izve{taite ja otslikuvaatdoma}inskata rabota na zdru`enieto.

Vo svojata diskusija Lazo Ristov-ski, Stojan Nikolov, Gligor Dosev-ski i Nada Dav~eva, iznesoa pozitiv-ni ocenki po podnesenite izve{tai so`elba i ponatamu zdru`enieto da ra-boti so pogolem elan za podobruvawena sorabotkata so lokalnata samoup-rava, zbogatuvawe na kulturno-zabav-niot `ivot na penzionerite i drugiaktivnosti.

Vasil Pa~emski

Uspe{na rabotna godina na ZP ^air i Butel

Vo prisustvo na golem broj penzi-oneri od Orizari i gosti od so-sednite penzionerski klubovi,

vo naselbata Orizari Ko~ansko be{epredaden vo upotreba renoviraniotpenzionerski klub. Na povr{ina od 30metri kvadratni se smesteni porosto-riite na klubot so potrebnata in-frastruktura.Vo niv e nabaven sovre-men mebel,televizor, mini bibliote-ka kako i potrebnite rekviziti za ra-zonada na penzionerite.

Na sve~enoto predavawe vo upotre-ba prisustvuva{e gradona~alnikot naop{tina Ko~ani, Ratko Dimitrovski,koj ja najavi akcijata na lokalnatavlast vakvi penzionerski klubovi dabidat otvoreni i vo ostanatite urbanicelini vo gradot i naselenite mesta.Sleden vakov klub, re~e Dimitrovski}e bide otvoren vo dve gradski urbanicelini broj 3 i broj 5.

Za opremuvaweto na ovoj klub voOrizari, spored \orgi Serafimov,

predsedatel na Op{tinskata penzio-nerska organizacija se potro{eni sop-stveni sredstva od ~lenarina i do-datni prihodi na organizacijata. Re-noviraniot penzionerski klub voOrizari - Ko~ansko }e go koristat nad120 penzioneri, no i gra|ani od nasel-bata.

K.Gerasimov

Penzionerski klub vo Orizari

Osmi kongres na Sojuzot na borcite na Makedonija

Vo odbrana na pridobivkite

Na 4 juni, kako nova aktivnostvo ramkite na kulturno-za-bavniot `ivot za ~lenovite

na Zdru`enieto na penzioneri"Kisela Voda” Skopje se odr`a"Sredba na ogranocite”. Sporedprimerot na lanskiot organizatorogranokot "Dra~evo”, ovogodi{ni-ot doma}in ogranokot “Jane San-danski” se pogri`i Sredbata da giispolni o~ekuvawata na gostite.Po pozdravot od doma}inot IlijaGligorov, so kratok govor, Sred-bata za otvorena ja proglasi pret-sedatelot na Sobranieto Done To-dorovski, koj go povika stariot"Kum” Qube Ristovski da go preda-de kumstvoto za narednata godinana noviot "Kum” Kiro Kostadinov-ski. Predavaweto na kumstvotobe{e so ritualno kr{ewe i dele-we na poga~a. Za muzi~kiot delbe{e anga`iran profesionalenorkestar, koj pridonese atmosfe-rata postojano da bide ispolnetaso muzika, a toa go iskoristija si-te koi bea `elni za makedonskite

ora i dobro se iznaigraa. Dodekadvanaesette pretsedateli naogranocite imaa neformalen sos-

tanok so pretsedatelot na Izvr{-niot odbor Dimitrija Bogatinoski,svoeto znaewe i umeewe pred gos-tite go poka`a folklornata grupakoja go pretstavuva{e Zdru`enie-to na Regionalnite folklornisredbi. Igraorcite so splet naora, muzi~ka izvedba na orkesta-rot od gajdi i vokalni izvedbi jazbogatija zabavata, a bea organi-

zirani i natprevaruvawa vo pika-do, frlawe |ule od ramo i {ahov-skata simultanka. Najdobrite do-

bija diplomi inagradi. Sred-bata se odr`avo dvorot i tr-pezarijata nacrkvata "Sve-tite apostoliPetar i Pavle”vo Gorno Lisi-~e. Rakovods-tvoto na crk-vata na ~elo sosve{tenikotMilorad Pet-

ru{evski i Crkovniot odbor na~elo so Kiro Bo{kovski ja ovoz-mo`ija celata logistika koja bes-prekorno ugosti okolu 500 gosti so"manastirsko grav~e” (od koe tie{to pobaraa, dobija i do treto re-pete) za {to organizatorot im do-deli posebna Blagodarnica.

I.Gli.

Od kulturno zabavniot `ivot vo ZP "Kisela Voda” - Skopje

Sredba na ogranocite

Vo organizacija na Zdru-`enieto na penzioneri-te od Nov Dojran vo se-

loto Nikoli} e otvoren Klubna penzioneri vo koj ~lenovi-te na organizacijata }e imaatmo`nost da gledaat televiz-ija, da ~itaat vesnici i da ig-raat domino, tabla i drugo.

Vo prisustvo na golem broj`iteli na seloto Klubot go pre-dade vo upotreba gradona~alni-

kot na Op{tina Nov Dojran Gli-gor ^obulev, pozdravuvaj}i ja za-lo`bata na zdru`enieto na pen-zionerite za pogolema sorabotka

so lokalnata sa-mouprava.

Pretsedatelotna Zdru`enietona penzioneritena Nov DojranBorivoj Bojaxi-ev istakna dekase pravat naporiklubovi na pen-

zioneri da se otvorat i vo drugipogolemi naselbi.

B.B.

Dvanaesettata sednica naSobranieto na Zdru`enietona penzioneri Karpo{, se

odr`a na 27 april 2010 godina vosalata na Op{tinata Karpo{. Napo~etokot, delegatite ja usvoijaOdlukata za razre{u-vawe na Petar Uzun-~ev, dosega{en pret-sedatel na Sobranie-to, po negovo barawe.Za vr{itel na dol-`nosta pretsedatelna Sobranieto be{eizbran Jovan Ginov-ski, penzioner od og-ranokot "Vlado Ta-sevski” i delegat naSobranieto.

Vo prodol`enieto na sednica-ta,na koja prisustvuva{e gradona-~alnikot na Op{tina Karpo{,

Stev~e Jakimovski, Sobranietorasprava{e i ednoglasno go usvoiIzve{tajot za rabotata i zav-r{nata smetka za 2009 godina, ka-ko i Programata i finansiskiotplan za 2010 godina. Vo vrska so

ovie materijali iz-lagawe ima{e pret-sedatelot na Izvr{-niot odbor na ZPKarpo{, Trajko Sa-veski, koj govore{e iza rabotata i prob-lemite na {este og-ranocii i pritoa giistakna ostvaruva-wata na celite, za-da~ite i programski-te aktivnosti na

zdru`enieto. Toj naglasi deka2009 be{e najte{ka godina za {topridonese i formiraweto na pa-

ralelnoto zdru`enie "Taftali-xe”.

U~estvuvajki vo diskusijata,gradona~alnikot na Op{tinaKarpo{, Stev~e Jakimovski dadecelosna podr{ka na rabotata naZdru`enieto na penzioneri naop{tina Karpo{. Pritoa naglasideka na podra~jeto na op{tinaKarpo{ treba da postoi samo ednozdru`enie na penzioneri, a ne idrugi paralelni zdru`enija. Dob-rata sorabotka so ZP Karpo{ }eprodol`i i zaedni~ki so op{ti-nata }e se re{avaat postojniteproblemi na penzionerite. Op{-tinata vo idnina }e pravi naporiza obezbeduvawe lokacija zaizgradba i na penzionerski dom iza drugi proekti od interes napenzionerite.

Simeon Bilinski

Ot~etna sednica na ZP "Karpo{“ Skopje

Programski ostvaruvawa so problemi

Koordinativnoto telo i Ko-misijata na Sojuzot na zdru-`enijata na penzionerite na

Skopje vo Rekreativniot centarKatlanovo na 3 juni odr`aa pro-{irena sednica na koja, vo prisus-tvo na pretsedatelot i sekretarotna SZPM Du{ko [urbanovski iDragi Argirovski, se rasprava{eza utvrduvawe na kvotata na pose-titelite vo leto 2010 godina, zavisinata na pansionskite uslugi,za cenovnikot i drugo.Uvodni napomeni dadoa pretseda-telot na Koordinativnoto telod-r Krsto Angelovski i pretse-datelot na Komisijata Pavle Spa-sev, zalo`uvaj}i se kapacitetitena Rekreativniot centar vo Kat-lanovo letovo da se koristat mno-gu pove}e, bidej}i lani se koris-teni pomalku od 50 otsto.Po obemnata diskusija vo kojau~estvuvaa pretsedatelite nazdru`enijata na penzionerite naKisela Voda, Gazi Baba, ^air,

Karpo{, \or~e Petrov, Taftalixe,OVR, Saraj, [uto Orizare, Kuma-novo, Veles, Tetovo i Sveti Niko-le se zaklu~i vo ovoj Centar za

odmor i rekreacija {to se nao|a vobawskiot kompleks-Katlanovoletovo da ima {est smeni po 10dena, a ednodnevniot pansion daiznesuva 600 denari so DDV. Pora-di toa se o~ekuva toj da bide pri-

fatliv za pove}e penzioneri.Na sredbata pretsedatelot Du{ko[urbanovski informira{e zaaktuelnite pra{awa povrzani so

izgotvuvawe novi Statuti nazdru`enijata na penzionerite sog-lasno noviot Zakon za zdru`enijai fondacii.

D.Arg

Kapacitetite na RC Katlanovo nedovolno iskoristeni

FOTO VEST

So ispolnuvaweto na Himnata naRepublika Makedonija, od stra-na na operskata pevica Divna

Georgievska, pravnuka na Narodniotheroj Rade Jov~evski-Kor~agin, na 28maj, vo Domot na ARM se odr`a Osmiotkongres na SBM. Na ovoj najvisok sobirna makedonskite borci i gra|aniteprodol`uva~i, prisustvuvaa pret-stavnici od politi~ki partii, nevla-dini organizacii i drugi.

Vo rabotniot del na Kongresot beapodneseni izve{tai za rabotata naorganite i idnite nasoki za dejstvu-vawe na organizacijata vo op{testvo-to, a be{e usvoena i Deklaracijata, vokoja se potenciraat pravcite nadejstvuvawe na ~lenovite na SBM, no ise uka`uva na odredeni pote{kotii,koi sosema razbirlivo, se o~ekuva dabidat nadminati vo naredniot period.

Vo ovaa prilika }e istakneme dekamnogu penzioneri se ~lenovi na orga-

nizacijata na SBM i aktivno u~estvu-vaat vo realizacijata na programite.

Raduva i faktot {to e izvr{ena ikadrovska obnova na organizacijata,taka {to pove}e od polovinata od no-voizbranite pretsedateli na op{tin-skite odbori se od redot na prodol-`uva~ite, a ova se odnesuva i na naj-visokiot organ - Glavniot odbor i ne-govotot Pretsedatelstvo na SBM.

Na ovoj Kongres, za prv pat, bea pred-lo`eni dvajca kandidati za pretseda-tel, a izborot se izvr{i so tajno gla-sawe. Za nov pretsedatel na Glavniotodbor i na Pretsedatelstvoto na SBM eizbran Todor Atanasovski, general vopenzija, istaknat makedonski op{tes-tvenik i osvedo~en borec za odbranatana pridobivkite i istoriskite vred-nosti od NOV na Makedonija, a za pot-pretsedateli se izbrani penzioneritePetar Karajanov i Boris Stojanovski odredot na prodol`uva~ite. M.K.

REKLAMIPENZIONERplus j uli 2010 3

INFO PENZIONERplus j uli 20104

Vo gradot pod Markovite Kulivo Centarot za kultura "MarkoCepenkov”, pred okolu 650 gleda-~i so sve~en koncert be{e odbe-le`an 35 godi{niot jubilej naKUD “Penzioner” pri ZP od Pri-lep.

I kako {to e red, koncertot gootvorija doma}inite, nivniot or-kestar i peja~kata grupa. Vedna{potoa, na u~esnicite i na gostiteim se obrati gradona~alnikot naPrilep, Marjan Risteski, koj

~estitaj}i go jubilejot ja pofalisorabotkata so zdru`enieto napenzionerite koe pretstavuva po-izitiven primer i deka kulturnoumetni~kite dru{tva se dostojniprezenteri na makedonskata mu-zika.

Toplo dobredojde na pretseda-telot na SZPM Du{ko [urbanov-ski i na drugite gosti i na siteprisutni vo salata, im posaka ipretsedatelot na ZP Prilep, Ki-ril \or|ioski, koj gi vra~i bla-godarnicite i drugite priznanijana najzaslu`nite za uspesite nadru{tvoto.

KUD "Penzioner” vo izminatiotvremenski period od 35 godiniostvari bogata aktivnost, odr`u-vaj}i pove}e koncerti vo Prilep ,u~estvo na site revii {to gi

organizira SZPM, kako i na re-publi~ki manifestacii kako {tose Ohridskiot starogradski fes-tival, "Ilindenskite denovi” voBitola, na Me|unarodnata sredbana decata begalci vo Trnovo, nafestivalot "Pece Atanasoski” voDolneni, Festivalot na nosii voStruga i drugi, pri {to ima dobi-eni mnogubrojni nagradi, zlatniplaketi i priznanija.

Na jubilejniot koncert prvi nas-tapija gostite od Bitola, KUD

"Sirma Vojvoda” so pesni od vre-meplovot na `ivotot.

"Koga }e zasne`at kosite, koga}e ote`nat ~ekorite i vo grlo }ezaprat zborovite, za tie ludi, lu-di godini...” So ovaa pesna go za-po~naa svoeto pretstavuvawepenzionerite od topliot jug, odBogdanci, a penzionerite od gra-dot na kalinkite i na poznatiotValandovski festival i na ovaamanifestacija doka`aa deka semuzi~ki grad so kvalitetite na

pesnata "Razbolela se moma Ili-na” i drugi. Toa se odnesuva i zapeja~kata grupa "Sava Mihailov”od Gevgelija, od na{ata Ju`naporta, so pesnata "Dedo pope” sokoja gi razvedri, no i gi nasmeaprisutnite.

Muzi~kiot dekor go zbogatija iiskrenite vqubenici vo izvorna-ta muzika, po~ituva~i na tradi-cijata, penzionerite od KUD"Penka Koteska” koi, isto taka,rabotat pod kapata na ZP Prilep.Kako gosti nastapi i oktet "Pri-lep”, kako i KUD "Mir~e Acev”. Naovaa manifestacija “Penzioneri-te peat”so uspeh nastapija i peja~-kite grupi na ZP Kavadarci, Ne-gotino i [tip.

Kako {to po~na, taka i zavr{ijubilejniot koncert, so nastapot

na slavenicite, penzionerite naKUD "Penzioner”.

Kako {to re~e i voditelot naovaa priredba \or|i Kirovakov,ne }e mo`e da se izbri{e ovojden. I da ne se zaboravi:

"Da se znae da se staree e remekdelo na mudrosta, toa e eden odnajuspe{nite delovi od golemataumetnost na `iveeweto”.

C.IlievaD. Stojkovski

35 godi{niot jubilej na KUD "Penzioner” pri ZP Prilep

Koncert za pametewe

Zdru`enieto na invalidi natrudot i korisnici na inva-lidska penzija "Gazi Baba” -

Skopje (ZITKIP "Gazi Baba”) eformirano 1993 godina i vo nego~lenuvaat okolu 2500 invalidi odrazni kategorii organizirani vo11 sekcii koi se locirani vo na-selenite mesta {to gi opfa}aop{tinata "Gazi Baba”. ZITKIP"Gazi Baba” funkcionira vo ram-kite na Sojuzot na zdru`enija nainvalidi na trudot i korisnici nainvalidska penzija i uspe{no girealizira svoite aktivnosti iprogramski zada~i. So li~natakarta na Zdru`enite ne zapoznapretsedatelot Momir Ilievski,

a za nekoi aktivnosti razgovarav-me so sekretarot Cveta Pavlov-ska i pretsedatelot na Sekcijatavo naselbata "^ento” Slavko Dav-kovski.

Programata za aktivnostite i zarabota na Zdru`enieto e mo{neseopfatna i dobro osmislena, sokonkretni sodr`ini od pove}eoblasti i nasoki za anga`irawe iizvr{uvawe na zada~ite. Zapoz-navaj}i ne so istata, Ilievski ginaglasi prioritetite vo sprove-duvaweto na planiranite aktiv-nosti i odgovornosta na rakovod-nite lica i organi za nejzina ce-losna implementacija. Prioritetse dava na po~ituvaweto na zakon-skite propisi i doma}inskoto ra-botewe, {to se poka`a kako pozi-tivna pridobivka i pri vonredni-

ot inspekciskiot nadzor od nad-le`nite organi. Inspekcijatakonstatirala deka nema propustii slabosti so negativno vlijanievrz funkcioniraweto na ZITKIP,a toa be{e u{te edno golemo priz-nanie i pottik za natamo{no anga-`irawe.

Zdru`enieto bele`i rezultativo izvr{uvaweto na programskiteaktivnosti, a osobeno vo sprove-duvaweto korisni akcii za zado-voluvawe odredeni op{testveno-socijalni potrebi i ostvaruvawebeneficii na invalidite na tru-dot {to im pripa|aat spored Za-konot. Vo sorabotka so instituci-ite na sistemot i so nekoi nevla-dini organizacii ZITKIP obezbe-duva namaleni dava~ki i popust zarazni uslugi i namirnici za ~le-novite so najniska penzija, a zalica so pogolem invaliditet, seorganizira doma{na poseta i im sedava konkretna pomo{ pri pro-{etka, ~istewe, kupuvawe hrana,lekovi, obezbeduvawe ogrev, pla-}awe komunalni uslugi i drugo.

Preku Zdru`enieto se ostvaru-

vaat i beneficiite, kako {to seobezbuduvaweto godo{ni avtobus-ki karti za ~lenovite so 60 otstopopust i izdavaweto besplatnigodi{ni avtobuski karti za inva-lidi so telesno o{tetuvawe nad60 procenti. Ilievski istakna de-ka so pove}e subjekti Zdru`enietoima sklu~eno dogovor za davawepopust na negovi ~lenovi za razni

uslugi, na primer, prepolovenapretplata vo fiksnata telefoni-ja so zna~itelen broj besplatniimpulsi, 30 otsto popust za koris-tewe `elezni~ki prevoz, 20 otstopopust za registrirawe vozila,popust za parkirawe, za koris-tewe na uslugi vo bawite Debar-ska, Katlanovska, Car Samoil,Negorci i sli~no.

Organizirano i planski se rea-liziraat i sportsko-rekreativ-nite aktivnosti i kulturno zabav-noiot `ivot, za ~ie organizirawese gri`i Komisijata za sport irekreacija na ~elo so pretsedate-lot Davkovski. Toj istakna dekaZdru`enieto so svoi pretstavnici

redovno u~estvuva vo Godi{niteinvalidski sportski igri i pos-tignuva zna~ajni uspesi. Re~isi vosite disciplini nivnite natpre-varuva~i postignuvaat zabele`i-telni uspesi, a najdobri se vofrlawe kopje i strelawe so voz-du{na pu{ka.

Zdru`enieto ima razvieno {i-roka sorabotka vo ramkite na So-juzot, so instituciite na Dr`ava-ta, so "Crveniot krst na RM” i sodrugi humanitarni i nevladiniorganizacii, a so op{tinata “GaziBaba” ima sklu~eno spogodba zame|usebna sorabotka, vo koja senazna~eni sodr`inite, na~inite iobvrskite na spogodbenite straniza celosno realizirawe na dogo-vorenite aktivnosti.

Mendo Dimovski

Zdru`enie na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija “Gazi Baba” - Skopje

Uspesi na site poliwa

Vo Berovo se odr`a koncertna narodna muzika na koju~estvuvaa ~lenovi na mu-

zi~ki dru{tva na penzioneri odop{tinite [tip, Ko~ani i Berovo,Organizator na koncertot be{eZdru`enieto na penzionerite odop{tinata Berovo. Ona {to ovojkoncert go napravi specifi~en zarazlika od drugi vakvi manifes-tacii e faktot {to polovina odkoncertot u~esnicite go izvedoavo re~isi celosen mrak vo salatana Dru{tvoto za telesno vospitu-vawe "Partizan” vo Berovo. Okolupolovna ~as pred po~etokot nakoncertot (19 ~asot) zaradi nepo-volnite vremenski uslovi dojde doprekin na elektri~nata energija.

Vo nade`deka prob-lemot brzo}e bide re-{en berov-skite pen-zioneri igostite od Ko~ani i [tip, kako ipublikata, trpelivo ~ekaa, no ni-tu po 45 minuti od zaka`aniot po-~etok ne be{e pu{tena elektri~-nata energija. U~esnicite donesoare{enie: koncertot sepak da seodr`i! Prvi nastapija gostite od[tip samo so 4 pesni, potoa gosti-te od Ko~ani koi po primerot napenzionerite od [tip ja skratijasvojata programa, no pri izvedbatana nivnata posledna to~ka i koga

vo salata zavladea celosen mrak,"pristigna” elektri~nata energija.Penzionerite od Ko~ani i od Be-rovo ja prodol`ija izvedbata naprogramata spored zacrtanotoscenario. Ovoj nastan poka`a dekai lu|eto od tretoto doba mo`atuspe{no da se nosat so problemi-te za {to be{e potvrda i izvedba-ta na ora od strana na Ko~anci vore~isi potpoln mrak.

Dragi Rolevski

Koncert vo Berovo

Vo bibliote-kata "Iskra”vo Ko~ani

denovive se odr`apromocija na kniga-ta "Trifun Manoj-lov - `ivot i de-lo”, ~ij avtor e pi-satelot Peni Trp-kovski. Vo knigatase zboruva za boga-tata op{testveno-politi~ka dejnost na aktuel-niot pretsesdatel na ko~an-skiot Op{tinski sojuz naborcite na NOV, 85-godi{-niot Manojlov. Knigata sod-r`i sto i osumdesetina stra-nici vo koi se zboruva za ne-koga{niot borec za oslobo-

duvawe od fa-{izmot, TrifunManojlov, osta-vaj}i zna~ajni po-datoci za pove}eperiodi od `ivo-tot vo Ko~ani, vokoi toj i samiotbil u~esnik.

- Celiot svoj`ivot - veli Ma-nojlov, i go posve-

tiv na tatkovinata. Prvinkako borec protiv fa{izmot,a potoa kako graditel iobnovuva~ na razurnatatazemja vo koja so nea rastev ijas i mojata geeneracija-po-nesuvaj}i go tovarot na obno-vata i izgradbata na istata.

Toa ne bi mo`elo da se praviako nema{ qubov kon naro-dot. Na{a dol`nost i dol-`nost na mladite generaciie da ja ~uvaat i razvivaatzemjata vo koja `iveat. Is-tovremeno mladite genera-cii treba da u~at za svetli-te likovi na iljadnici znajnii neznajni borci koi go dadoa`ivotot za slobodata.

Za li~nosta na Manojlov inegovoto delo zboruva{e Ve-ra Anastasova, porane{endirektor na bibliotekata"Iskra”, dodeka za samatakniga i za nejzioniot avtor seosvrna novinarot i publi-cist Kiro Gerasimov.

S.A.

Promocija na knigata "Trifun Manojlov - `ivot i delo#Zdru`enieto na penzionerite na op{tina

"Centar” - Skopje denovive po povod 55 godi{-ninata od formiraweto izdadeprigodna Monografija vo koja sepomesteni tekstovi i fotografiiod aktivnosta vo izminatiot pe-riod. Vo razvojniot pat od 1954 do2009 godina se istaknati prvitepo~etoci na penzionerskoto orga-nizirawe na Zdru`enieto, kakoprva op{tinska organizacija napenzionerite vo Skopje. Nabele-`ani se rezultati vo napredokotna organiziranosta na zdru`eni-eto, kako i vo unaprduvaweto nazdravstvenata za{tita na penzi-onerite, odmorot i rekreacijata,kulturno-zabavniot `ivot, sora-botkata i informiraweto. Po-sebni uspesi se postignati vo

sportskite aktivnosti. Na Regionalnite spor-tski natprevari se osvoeni pehari kako sev-

kupni pobednici, a pove}e natpre-varuva~i vo izminatite godini naRepubli~kite penzionerski spor-tski natprevari imaat osvoenozlatni, srebreni i bronzeni meda-li.

Vo monografijata, kako {to nag-lasi Pavle Spasev, pretsedatelna Izvr{niot odbor na Zdru`eni-eto na penzionerite na op{tinaCentar, se izneseni i podatoci zagri`ata za bolnite i iznemo{teni~lenovi i za drugi aktivnosti, ka-ko i za sorabotkata so lokalnatasamouprava za otvorawe kluboviza penzioneri i za izgradba na novpenzionerski dom.

D.Arg.

Monografija na ZP "Centar” - Skopje

Momir Ilievski Slavko Davkovski

Cveta Pavlovska

TRIBINAPENZIONERplus j uli 2010 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina III - broj 23-24 juni - juli 2010 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM ”12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Vo Republika Makedonija ima37 domovi za `iveewe na ko-risnici na penzija, no od taa

brojka, Fondot na PIOM stopanisu-va samo so 13, dodeka ostanatite 24se na zdru`enijata na penzionerite.Penzionerski domovi vo Skopje, sokoi stopanisuva Fondot ima 3 i tieraspolagaat so 216 stanovi, dodekaostanatite penzionerski domovi senao|aat vo Prilep, Del~evo, Gevge-lija, Probi{tip, Vinica, Kriva Pa-lanka, Ko~ani, Sveti Nikole i dvavo Gostivar, koi raspolagaat so 125stanovi {to gi koristat penzioneri,ili vkupno 341 stan.

Me|utoa, mora da se istakne dekaona {to zaslu`uva i vo ovaa prili-ka da bide potencirano e faktotdeka stanarite vo ovie domovi re-dovno si ja podmiruvaat mese~nataobvrska, taka {to, nema slu~ai nakoi treba da se poka`e so prst i dase kritikuvaat. No, sepak, i pokrajvakviot uspeh, ima mal broj na slu-~ai kade {to stanari koi ne se pen-zioneri, a koristat vakvi stanovi,za `al, redovno ne ja izvr{uvaatovaa zadol`itelna i zakonskaobvrska. Takvi pojavi ima vo penzi-onerskite domovi vo Prilep 6, voGevgelija 2, isto tolku vo penzio-

nerskiot dom vo Kriva Palanka, iSveti Nikole, vo Ko~ani 1 i vo dva-ta doma vo Gostivar (star i novobjekt) 5 slu~ai.

Ovaa sostojba, treba da se istak-ne, e zate~ena u{te od 2001 god., ko-ga spomenatite penzionerski domovigi prezede da stopanisuva Fondot naPIOM, a korisnicite na stanovitekoi ne se penzioneri ni do sega ne-maat sklu~eno dogovor so sopstve-nikot - Fondot. Najalarmantna esostojbata so penzionerskiot dom voPrilep, kade {to od 20 stanovi, po-lovinata od niv se uzurpirani oddeca na po~inati korisnici na pen-zija. Pri~inata e ednostavna, iakodomot e prezemen od strana na Fon-dot na PIOM, sepak, istiot ne e za-pi{an vo katastarskata evidencija,pa s¢ u{te se vodi na JP za stopani-suvawe so stanben i deloven pros-tor.

Pokraj penzionerskite domovi vospomenatite gradovi i op{tini,Fondot na PIOM, ima vo svojot do-men na rabota i dve trgovski dru{-tva, odnosno objekti koi se vo nivnisostav. Imeno, se raboti za trgov-skite dru{tva “Borec” od Bitola i"Spiro Zahov” od Bansko - Strumica.Vo ramkite na TD “Borec” od Bitola

do neodamna be{e i odmorali{tetovo Pretor, koe sega premina vo sop-stvenost na Zdru`enieto na invali-dizirani penzioneri i invalidi natrudot BIP-od Bitola. Ovie dvetrgovski dru{tva, vo izminatite go-dini poka`uvaa postojani zagubi vosvoeto rabotewe taka {to, be{e ne-minovno istite da se stavat na dne-ven red pred Upravniot odbor naFondot na PIOM i kone~no da serazre{i nivnata ponatamo{na sud-bina!

Po toj povod, Upravniot odbor naFondot donese odluka da se anga`i-ra konsultantska ku}a koja {to }epredlo`i {to da se pravi vo idninaso ovie pretprijatija i kako tie dastopanisuvaat, odnosno da ja proce-ni nivnata vrednost i da ponudi so-odvetni re{enija za nadminuvawena vakvata negativna sostojba. Ovojstav i odluka na UO na Fondot naPIOM go prifati i Vladata, po {tose izvr{i procenka na objektite, pataka vo Bitola, vrednosta iznesuvaokolu 1.276.000 evra, dodeka knigo-vodstvenata vrednost na objektitevo Bansko iznesuva 262.093 evra.

Na edna od sednicite na UO be{erazgledana informacijata koja seodnesuva direktno na ovie dve

pretprijatija, pri {to se istaknadeka na objektite treba da se iz-vr{at izvesni rekonstrukcii i sa-nirawa, pa taka za ovaa namena tre-ba vo Bitola da se izdvojat nad edenmilion evra, za hotelot “Pero Sto-janovski” vo Katlanovo treba inves-ticii od okolu 336 iljadi evra, do-deka za doveduvaweto vo pristojnasostojba na objektot-hotel vo stru-mi~ko Bansko, neminovno e da sevlo`at dopolnitelni okolu 874iljadi evra.

Zadovoluvaweto na ovie potrebibi povleklo oddeluvawe na novi do-polnitelni sredstva {to sosema re-alno }e go optovarat Buxetot na Fon-dot na PIOM, a efektite pak, seocenuva deka ne bi bile dokraj pos-tignati, za{to postoi realna pret-postavka deka i vo idnina bi se ra-botelo so zagubi. Ottuka, UO na Fon-dot na PIOM, razgleda modeli zarazre{uvawe na ova otvoreno pra-{awe, i toa: privatizacija ili ko-mercijalna proda`ba, potoa davawena objektite pod koncesija ili Fon-dot na PIOM da gi zadr`i i da gi re-konstruira objektite vo sostav napostojnite trgovski dru{tva i daprodol`i i ponatamu da stopanisuva.

Po opse`na analiza i diskusija od

trite modeli se ocenuva deka e naj-dobro vo ovoj moment da se prifatiizdavaweto na objektite pod zakupili koncesija na trgovski dru{tva.So toa se ceni deka }e se izbegnatdopolnitelnite dava~ki za rekon-strukcija i sanirawe na objektite,so obvrska do idnite koncesioneri,da ja za~uvaat namenata za koja segradeni tie (za odmor i rekreacijana penzionerite, prifa}awe i zgri-`uvawe na stari lica), a da im seovozmo`i slobodno da gi utvrduvaatkomercijalnite uslovi za nivno ko-ristewe vrz konkurentska osnova ida se re{i socijalnata polo`ba napostojno vrabotenite, odnosno isti-te da ostanat i ponatamu na rabota...

Od pogornoto mo`e sosema jasnoda se sogleda deka site napori {todopolnitelno gi vlo`uva Fondot naPIOM, se vo nasoka vo nieden mo-ment i slu~aj da ne se izgubat penzi-onerskite prava za koristewe naovie objekti, tuku naprotiv, da seprodlabo~at i pro{irat vo interesna penzionerite od na{ata dr`ava.Ottuka, doa|aat i site napori da seistrae na ovaa politika i da se pos-tignat {to pogolemi efekti i po-dobri rezultati.

m-r. Sne`ana Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Ne se zagrozuvaat penzionerskite pravaKorisnicite - penzioneri na stanbeniot prostor vo penzionerskite domovi, treba da se pofalat poradi redovnotopla}awe na svoite obvrski. Se preispituva raboteweto na objektite na Fondot koi se nameneti za odmor i rekreacija na korisnicite na penzija, od ednostavna pri~ina - {to tie vo svojata rabota poka`uvaat - zagubi

Kako {to e poznato invali-dskata penzija e krajnamerka na za{tita vo pen-

ziskiot sistem zatoa {to os-novna cel na sekoja dr`ava eosigurenikot odnosno rabot-nikot, podolgo da raboti i ost-vari pravo na starosna penzija.

Invalidskata penzija se os-tvaruva vrz osnova na utvrdenaop{ta nesposobnost za rabota, ataa postoi koga kaj osigurenikot}e nastane promena vo zdrav-stvenata sostojba so trajno gu-bewe na rabotnata sposobnost.

Isto taka, invalidska penzijamo`e da se ostvari i vo slu~ajkoga kaj osigurenikot poradipromena vo zdravstvenata sos-tojba koja ne mo`e da se otstra-ni so lekuvawe, rabotnata spo-sobnost e trajno namalena zapove}e od polovina vo sporedbaso fizi~ki i psihi~ki zdravosigurenik so isto ili sli~noobrazovanie i sposobnost (pro-fesionalna nesposonost zarabota). Postoeweto na inva-lidnost se utvrduva so naod,ocena i mislewe na Komisijaza ocena na rabotna sposob-nost koja funkcionira vo ram-kite na Fondot za penziskotoi invalidskoto osiguruvawena Makedonija.

Mnogu bitno e da se napomenedeka Invalidskata penzija pr-vite dve godini e vremena in-validska penzija, bidejki vo

rok od dve godini, korisnikotna vremenata invalidska penz-ija podle`i na kontrolen pre-gled, no ne porano od edna god-ina. (Za ovie pregledi pi{u-vavme vo eden od predhodnitebroevi na "Penzioner plus”)

Obvrskata za kontrolen pre-gled e sodr`ana vo dispozitiv-ot na re{enieto, na koja obvrs-ka penzionerot treba isklu~i-telno da vnimava, zatoa {todokolku korisnikot na vreme-nata invalidska penzija ne sejavi na utvrdeniot kontrolenpregled, mu prestanuva pravotona invalidska penzija.

Zaradi blagovremeno izvr{u-vawe na kontrolniot pregledkorisnikot na penzija bi trebalopodgotovkite da gi zapo~ne predtaa data, bidejki ima obvrska daprilo`i nova aktuelna medi-cinska dokumentacija so koja }ese verificira zdravstvenataodnosno rabotnata sposobnost,vklu~uvaj}i go Obrazecot broj 3popolnet od mati~niot lekar zamomentalnata zdravstvena sos-tojba na korisnikot na vremena-ta invalidska penzija.

Dokolku, korisnikot na penz-ija ne ja po~ituva ovaa obvrskaso re{enie mu se zapira is-platata na vremenata invalid-ska penzija i go gubi svojstvotona penzioner.

Pokraj pogore izlo`enotokorisno e ovie penzioneri da

znaat deka pravoto na inva-lidska penzija vrz osnova nautvrdena invalidnost se ost-varuva najdocna vo rok od trimeseci od pravosilnosta nare{enieto. Toa, e re{enietovo koe e utvrdeno deka kaj osi-gurenikot postoi invalidnostkako osnov za ostvruvawepravo na invalidska penzija.Dokolku, pravoto na invalid-ska penzija ne bide ostvarenovo rokot od tri meseci, toga{osigurenikot, povtorno seupatuva na kontrolen pregledpo slu`bena dol`nost.

Kako ne bi nastanuvale oviesostojbi, da povtoram, deka pod-nostitelot na baraweto za os-tvaruvawe pravo na vremena in-validska penzija treba da vni-mava i da go po~ituva rokotutvrden vo re{enieto i na tojna~in }e se odbegnat nepo`e-lnite konsekvenci povrzani soostvruvaweto i koristewetopravo na invalidska penzija.

A sega da odgovoram kon-kretno na va{eto pra{awe.Pokraj postoewe na invalid-nost osigureniot mora da is-polnuva i odredni uslovi voodnos na dol`inata na pen-ziskiot sta`. Imeno, vo slu~ajinvalidnosta da e pri~ineta sopovreda nadvor od rabota iliso bolest pod uslov pred nas-tanuvaweto na invalidnosta,odnosno na denot na prestano-kot na osiguruvaweto po nasta-natata invalidnost da imalnapolnet penziski sta` koj mupokriva najmalku edna tretinana periodot od napolneti naj-mnogu 20 godini `ivot do de-not na nastanuvawe na inva-lidnosta (raboten vek), sme-taj}i go rabotniot vek napolni godini.

Za osigurenici koi se pomla-di, uslovite vo odnos na sta`otse popovolni bidej}i tie, objek-tivno gledano, nemo`ele da os-tvarat podolg penziski sta`.Taka, ako kaj osigurenikot inva-lidnosta nastanala pred na-vr{uvawe na 30 godini `ivotkako posledica na povreda nad-vor od rabota ili bolest sezdobiva so pravo na invalidskapenzija ako na denot na nastanu-vaweto na invalidnosta imalsvojstvo na osigurenik i ako:invalidnosta nastanala do na-vr{uvawe 20 godini `ivot, pot-rebno e osigurenikot da imalnajmalku {est meseci sta` naosiguruvawe, a do navr{uvawe25 godini `ivot, najmalku devetmeseci sta` na osiguruvawe..

Vo slu~aj invalidnosta da na-stapila do navr{uvawe 30 go-dini `ivot, za ostrvuvawe pra-vo na invalidska penzija pot-rebno e osigurenikot da imanajmalku 12 meseci sta` na osi-guruvawe. Pod raboten vek sesmeta vremeto koga osigureni-kot koj so redovno {koluvawe sesteknal so vi{a, odnosno viso-ka stru~na podgotovka od navr-{uvawe na 23, odnosno 26 godi-ni `ivot do denot na nastanu-vaweto na invalidnosta. Naosigurenikot koj po navr{uva-weto na 20 godini `ivot bil naotslu`uvawe na voeniot rok,rabotniot vek mu se namaluva zavremeto kolku {to traelo ot-su`uvaweto na voeniot rok. Kajosigurenik kaj koj invalidnostanastapila kako posledica naprofesionalna bolest ili po-vreda na rabota toga{ invalid-skata penzija se ostvaruva bezogled na dol`inata na pen-ziskiot sta`.

Stanka Trajkova

Pra{awa i odgovori

Pravo na invalidska penzija

Tribini na ZP Ohrid i Debrca

Otvoreno za problemitena penzionerite i nivniot status

Po Bel~i{ta, Leskoec i Pe{tani se odr`a i ~et-vrtata po red regioalna Tribina za penzioneri-

te od gradot Ohrid i prigradskite naselbi. Na tri-binite {to bea masovno posteni od penzioneri, glav-ni temi na rasprava bea: Bezbednosnata za{tita napenzionerite, za{tita od semejno nasilstvo, Volon-tarstvo i pomo{ od Crveniot krst, Zdravstvenataza{tita i snabduvaweto so lekarstva vo ruralnitesredini, Obezbeduvawe na prostori za aktivnost vo

Mesnite ogra-noci i temi odkomunalnataproblemati-ka. Predava~ina tribinatabea pretstav-nici od SVROhrid, Cen-tarot za so-cijalni rabo-ti, Crveniot

krst, Lokalnata samouprava i Zdravstven dom.U~estvuvaj}i vo diskusijata pretsedatelot na

SZPM Du{pko [urbanovski istakna deka vakviteTribini se za pofalba i treba da se odr`uvaat vosite ZP, osobeno za temite za koi se rasprava i koivo ovoj period se aktuelni.Ovie temi treba da seobrabotuvaat i na javnite mediumi so cel ne samopenzionerite, tuku site gra|ani da se zapoznaat soproblemite na penzionerite, za da gi motiviraat lo-kalnite slu`bi i dr`avnite institucii da se vklu-~at i pomognat vo nivno razre{uvawe. Pretsedater-lot na IO na ZP Ohrid i Debarca \or|i Trp~eski seosvrna na sorabotkata so lokalnata samouprava, sozalo`ba statusot na penzionerskata populacija dabide na nivo koe go zaslu`uva i da se zabrza reali-zacijata na izgradba na Dom za stari lica.

K.Spaseski

Imam 46 godini i 21 godina raboten sta`. Podnesov dokumenti zainvalidska penzija. Ve molam napi{ete gi uslovite pod koi sedobiva invalidska penzija. Me interesira bitni li se godinite navozrast i na sta` ili ne. Doj~in Petkov od Kr. Palanka

REKLAMI PENZIONERplus j uli 20106

HRONIKAPENZIONERplus j uli 2010 7

Veteranite na [tip mar{iraa za mir,se do alejata na heroite vo mesnosta

Kr~te}e. Me|u niv be{e veteranot odNOB Trajan Petru{ev, zakiten so svoitezaslu`eni medali vo bor-bite na Sremskiot front.Trajan Petru{ev e aktivenpenzioner, koj smelo senosi so svoite devedesetleta, dru`ej}i se so svoetokaval~e i svirej}i vo iz-vorniot orkestar "TrioVeselinovi”.

Go zapra{av dali e za-dovolen so svojot status napenzioner?

"Zadovolen sum,- kusomi odgovori ~i~ko Trajan."Penzijata ne e mnogu go-lema, ama me prehranuva.Kaval~eto me dru`i sopesnata koja ja nosam odizvorot na moite pred-ci.#

- Kako be{e vo NOB?"Be{e te{ko! - Pak kuso

mi odgovori ovoj skromen~ovek. Za mig vo misla sevrati vo tie vremiwa i mija podade fotografijata so medali sni-mena vo [id vo spomen na probojot naSremskiot front. "Bevme mladi, bes-

tra{ni, vleguvavme vo bitkite smelo,iako pred o~ite gledavme smrt. Za slo-bodna tatkovina ne gi `alevme`ivotite.

- Koga vi be{e najte{ko?"Najte{ko mi be{e koga

treba{e da odlu~ime da-li da odime na Sremski-ot front? I koga ja zagu-biv mojata `ivotna so-patni~ka. Sepak ~ovek senaviknuva na se, moetokaval~e me dru`i so pri-jatelite od Zdru`enietona penzioneri vo [tip, adoma semejstvoto ne medeli od sofrata. So ka-val~eto im sviram i nanajmladite igroorci, sigo ispolnuvam `ivototso ubavi ne{ta. Se tru-dam se pomalku da imte`am na moite doma.#

Trajan Petru{ev iakove}e vo poodminati godi-ni, seu{te e vistinskiborec vo sekakva smisla nazborot. Mu prkosi na`ivotot i pokraj godinite

i site viori na vremeto vo koe `ivee.

C.Spasikova

Borec vo vistinska smisla na zborot

@iveeme vo vreme koga nedos-tasuvaat pari za mnogu ne{-ta. Krizata gi pogodi osobe-

no penzionerite i kaj nas, no i vosvetot. No penzionerite se lu|e soiskustvo, so znaewe, a mnoguminaimaat i svoe hobi, so koe nemo`elemnogu da se zanimavaat dodeka bilevo raboten odnos. Takov e Aco Trga-~evski, roden Skopjanec, koj po igrana `ivotniot pat sega `ivee vo Bi-tola. Kako pomlad penzioner svojatapozitivna energija ja naso~il voizrabotka na privrzoci prete`no odreligiozen karakter. Imeno Acoizrabotuva razni krstovi od drvokoe posle oblikuvaweto gi dorabo-tuva so gorewe, odnosno so tehnika-ta na pirografija. Vo izrabotkatana ovie negovi mali rakotvorbi,Trga~evski e dosta uspe{en. Pokrajprivezoci, toj isto taka izrabotuvai predmeti so nacionalni obele`jaod na{ata postara i ponova istori-ja. Vo razgovorot so nego pri dru-`eweto i pieweto na kafe po [iroksokak, Trga~evski veli deka ova ne-govo hobi pokraj toa {to mu go po-polnuva vremeto i mu gi razubavuvapenzionerskite denovi, ovaa negovaaktivnost mu nosi i zarabotka, mu gonadopolnuva semejniot buxet, {to voovie sega{ni vremiwa koga se gledana sekoj denar, dobro mu doa|a. Vo

po~etokot mu bilo te{ko da gi pro-dade svoite proizvodi i mu{teriimu bile glavno prijateli i poznani-ci, no potoa stanuvalo se polesno ipolesno.

- Denes imam pora~ki od Ohrid,kako i od nekoi drugi turisti~kimesta. Zadovolen sum. Ja afirmirammojata zemja Makedonija, si gi is-polnuva kreativno penzionerskitedenovi, a i kapnuva po nekoj denar.So rabotava zapoznav mnogu lu|e,steknav mnogu poznanici i prijate-li. Novite prijatelstva i poznan-stva mi nosat i novi idei. Letovoplaniram da postavam i svoja pod-vi`na tezga na [irok sokak i se na-devam da pominam dobro bidej}i imanajava za doa|awe na dosta na{inciod prekuokenaskite zemji koi sedosta zaniteresirani i nostalgi~nipo stariot kraj. Tia koga si odat ze-maat po ne{to za spomen da odnesatod tuka, za da im ja gree du{ata tamuvo tu|ina, no i da im gi poka`at nasvoite ili pak na onie koi malkuznaat za Makedonija.

Primerot na Aco Trga~evski eprimer za eden vreden i aktivenpenzioner koj ubavoto go spoil sokorisnoto.

Mile Ristevski, penzioner od Beranci - Bitolsko

So hobito go nadopolnuva semejniot buxet

Na 29 maj vo izletni~koto mestoSkrebatno kaj Ohrid, po vtorpat se odr`a manifestacijata

\omlezijada. Vo podgotvuvawe natradicionalniot specijalitet od

ova podnebje, godinava se natpreva-ruvaa 23 u~esnici, brojka, koja pot-vrduva deka se zgolemuva interesot

od godina vo godina.Prvata nagrada za najdobro |omle-

ze, vo pari~en iznos od 10 iljadidenari ja osvoi Sne`ana Grujoskaod seloto Kosel, koja odlu~i del odsredstvata da gi podari na Crkov-niot odbor vo crkvata Sveta Bogo-rodica. Vtorata nagrada vo iznos od6 iljadi denari zamina vo racete naLile Karoska od Skrebatno, dodekatretoto mesto go osvoi el{ankataStojanka Taleska koja be{e nagra-dena so 4 iljadi denari.

Vo Op{tinskiot sektor za Loka-len ekonomski razvoj - LER, velatdeka namerata e sekoja godina da seorganiziraat vakvi sobiri na raz-li~ni mesta, so cel, da se mobilizi-raat celokupnite potencijali voohridskiot region.

\omlezijadata be{e organiziranaod Op{tinata Ohrid, a vo sorabotkaso hotelite, restoranite i German-skoto dru{tvo za tehni~ka sorabot-ka - GTZ.

K.Spaseski

Na |omlezijadata kaj Skrebatno, penzionerkite najdobri

Svoeto penzionirawe, novinar-kata Sowa Dragoqub Gizdavi}go krunisa so izlo`ba na

umetni~ki nakit. Ova be{e nejzina11- ta izlo`ba, a taa na publikata ie poznata i po trite zbirki poezijaza deca, kako i po ~etirite modnirevii vo koi za prv pat kaj nas napistata se pojavija kako manekenkipoznati li~nosti od kulturniot iop{testveniot `ivot na Makedoni-ja. Ovaa izlo`ba be{e golem motivda porazgovarame so nea i za ovaanejzina qubov, kako i za drgite nej-zini preokupacii.

Izlo`bata se slu~i vo "Galeri-ja” vo Starata skopska ~ar{ija.Pretesno be{e za site vqubenicivo ubavoto, po~ituva~i na Va{itekreacii. Vo kakov nakit imaa mo`-nost da u`ivaat posetitelite?

- Na izlo`bata be{e izlo`en na-kitot {to go izrabotuvam od stak-leni, drveni, no i kerami~ki monis-tra aplicirani na ko`a i na najfi-nata ko`a - napa. Ovaa rabota baramnogu vreme i trpenie. Treba prvoda se rodi idejata za formata, boja-ta, izborot na monistata... pa potoana par~eto ko`a koe samo po sebe nepretstavuva ni{to, da mu se dadedu{a. Toa e neizmerna radost za se-koj umetnik. Pokraj nebroenoto vre-me, neizmerno se dava{ i sebesi,seta energija i qubov. So qubov giizrabotiv site par~iwa nakit,glavno ogrlici i kolani koi naj~es-to se kako komplet i imaat istaaplikacija. Posetitelite na izlo`-bata, glavno li~nosti {to go sakaatavtenti~noto i unikatnoto, bea odu-{eveni od prezentiraniot nakit, noi od atmosferata. Ima{e edna ~u-desna magija vo prostorot. Za toasekako pridonesoa i promotorkataVioleta Kali}, kako i mojata }erkaSowa Ismail koja be{e zadol`ena

za muzikata.Pokraj izrabotka na nakit, pi{u-

vate i poezija za deca i avtor stena tri zbirki poezija za deca. Da-li planirate penzionerskite de-novi da gi ispolnite i so ubavopi{aniot zbor?

- Mojata prva zbirka "Qubovta vosedmo-3” {to ja napi{av vo 1970 go-dina i e prva zbirka detska qubov-na poezija, mi e najdraga, pa iako ~e-ka{e celi sedum godini za objavu-vawe, im stana najdraga i na mladi-te vo toa vreme.

Drugite se za deca na pomala voz-

rast, "Na decata za ubav son” i "Ma-mo, kolku te sakam”. Vo momentov pi-{uvam poezija za vozrasni, no seu{-te ne e objavena vo kniga. Isto takarabotam i na kniga so kratki raska-zi od sovremeniot `ivot na lu|etookolu mene, temi od sekojdnevieto,do`iveani vistinski slu~ki.

Sowa, eve vidovme, vie se dvi-`ite vo pove}e umetnosti, poezija,nakit, da go spomeneme i filmotkako Va{a qubov i preokupacija.Dali mo`e da se bide kreativenvo site ovie sferi?

- I filmot i poezijata i nakitot imodnite kreacii se ne{to {to pu{-tilo dlaboki koreni vo moite dama-ri. Interesno e {to dodeka ja pop-dgotvuvav izlo`bata na nakit, koga}e se zamorev, se odmorav kreiraj}imodeli za deca. A kni`evnoto tvo-re{tvo i filmot go ~ekaat svoetovreme koe mi se ~ini }e dojde nabrgu.

Po sevo ova {to mi go ka`avte,mo`am da pretpostavam deka pen-zionireweto ne Ve ispla{ilo vonieden mig?

- Ne samo {to ne me ispla{i, tukumnogu me izraduva. Jas toa go svativi prifativ kako mo`nost za siteovie moi hobia za koi dodeka bevnovinar, nemav mnogu vreme. Se ~uv-

stvuvam odli~no, vremeto go pomi-nuvam rabotno, kako {to Vi rekovispolneto mi e so mnogu kreativnarabota, no sekojpat nao|am vreme iza drugaruvawe so prijatelite. Sa-kam dobri lu|e, da mi dojdat, da impojdam, da pominuvame ubavo vremevo razgovori i smea. Taka neodamnaso moite prijateli so koi se sobrav-me po povod penzioniraweto, si po-sakavme penzijata da ja “grickam” dostotata godina i site zaedno pak dago proslavime toa.

Vi nedostasuva li novinarstvo-to?

- Znaete, {to nekoj rekol, edna{novinar, sekojpat novinar. Mi ne-dostasuva, a najmnogu emisiite vo`ivo i direktniot kontakt so gle-da~ite, no sekako i dokumentarnitefilmovi so temi od `ivotot naobi~niot ~ovek {to gi imam napra-veno vo golem broj. Kako novinar }eostanam zapametena po serijalot sonaslov "Fidanka” zatoa {to istiotrezultira{e so otvorawe na 80-ti-na u~ili{ni biblioteki vo na{atarepublika. Potoa tuka e i emisijata"Treta doba” {to ja vodevme i uredu-vavme zaedno so Vas i KostadinkaKajmakovska i drugo.

Sowa, za se {to rabotite inspi-racija crpite od ubavoto vo `ivo-tot i lu|eto. I rasko{nite par-~iwa nakit {to gi vidovme, ni gopotvrduvaat tokmu toa.

- U{te edna{, ubavinata okolumene, ubavinata vo lu|eto so koi sedru`am, `ivotot i ~uvstvoto dekanosam ne{to vo sebe, mo`am da gotransformiram vo ne{to ubavo i daim go priredam na drugite sekoga{me motivira da napravam ne{to no-vo i poinakvo. Sakam da ja podelamubavinata {to ja nosam vo sebe i sodrugite, zatoa nesebi~no ja istaknu-vam mojata kreativnost.

Zna~i, {to u{te da o~ekuvame odVas vo periodov {to doa|a?

- Nova kolekcija na modeli za de-ca pri krajot na letoto, objavuvawena mojot prv roman za koj materija-lot e pri kraj, u{te mnogu nakit, no-va izlo`ba vo mojot roden Ko~ani voramkite na denovite na orizot...Ima mnogu qubov vo seto ova, a jasod sekojpat sum istaknuvala dekaqubovta e osnovniot dvigatel vo`ivotot, bilo da se raboti za mla-dite, bilo za starite od zrelata do-ba. ^ovekot {to saka i {to e sakan,sekojpat e povesel i posre}en, no ipozdrav. Ete vaka si gi ispolnuvampenzionerskite denovi i si go pro-dol`uvam `ivotot.

Cvetanka Ilieva

Inspirirana od ubavoto, vodena od qubovta

Vo ramkite na 46-ot Dra-mski amaterski festi-val na Makedonija koj se

odr`a vo Ko~ani od 30 maj do 4juni, vo oficijalnata konku-rencija nastapija i ~lenovitena Dramskata rabotilnica pripenzionerskiot KUD "\oko Si-monovski” na Zdru`enieto napenzioneri od Kumanovo. Predko~anskata publika nastapijaso prestavata "[uti i rogati”na tekst od Slavko Dimovski iDragoqub Dimovski, a vo re-`ija na Stoje Dodevski. Voprepolnetata sala na Centa-rot za kultura prestavata os-tavi silen vpe~atok kaj pose-titelite koi bea voodu{eveniod nastapot na kumanovskitepenzioneri, koi doka`aa dekavo tretoto doba od `ivotot,seu{te se ima energija da senapravi teatarska prestava,ovoj pat so seta zrelost i ras-ko{en talent na akterite voprestavata. Kumanovskitepenzioneri poka`aa kako mo-`e slobodnoto vreme da se is-

polni niz edna interesna tea-tarska pretstava, vo koja dru-`eweto i prijatelstvoto ro-dija so plod. Kumanovskite

penzioneri od Dramskata ra-botilnica godinava po vtorpat u~estvuvaa na Dramskiotamaterski festival na Make-donija vo Ko~ani, ramo do ramoso idnite akterski imiwa odFakultetot za dramski umet-

nosti i ostanati amateri koise zanimavaat so dramskaumetnost. ^estitki za vlo`e-niot trud i za izvonrednata

akterska igra, no i za ume{no-sta na re`iserot Stoje Dodev-ski da gi obedini ovie ~esni ivredni penzioneri da napra-vat teatarski ~in dostoen zapo~it.

K.Gerasimov

Na 46-to izdanie na Dramskiot Amaterski Festival vo Ko~ani

Uspe{en nastap na ~lenovite na dramskatarabotilnica na kumanovskite penzioneri

REKLAMI PENZIONERplus j uli 20108

Vo organizacija na SZPM voosum regioni so uspeh seodr`aa 15-te regionalni

sportski natprevari vo 11 disci-

plini so u~estvo na okolu 1.500natprevaruva~i vo ma{ka i`enska konkurencija.

Na prviot region doma}in be{e

ZP "Gazi Baba”, a vo natprevariteu~estvuvaa i ZP "Kisela Voda”,“^air i Butel”, "Centar” i "[utoOrizare. Sve~enoto otvorawe naigrite se odr`a na 29 maj naplo{tadot vo Avtokomanda voSkopje vo prisustvo na pretseda-telot i sekretarot na SZPM Du{-ko [urbanovski i Dragi Argirov-ski, na pretsedatelot na Gradski-ot sojuz na ZP na Skopje Krsto An-gelovski i drugi gosti. Na sve~e-nosta najprvin govore{e Du{anPereski, pretsedatel na Zdru-`enieto na penzioneri "Gazi Ba-ba”, a svoe prigodno obra}aweima{e i pretsedatelot na SZPMDu{ko [urbanovski, koj posebnogo naglasi zna~eweto na tradici-

oalnite penzionerski natprevarine samo za sozdavawe vo zdravotelo zdrav duh, tuku i za dru`ewei za nadminuvawe na monotonijatavo tretoto doba. Natprevarite zaotvoreni gi proglasi Vuka{inSpasovski, pretsedatel na Sob-ranioeto na ZP "Gazi Baba”, au~estvuvaa 162 natprevaruva~i, od

koi 99 vo ma{ka i 63 vo `enskakonkurencija.

Najdobri rezultati vo ekipna ivo poedine~na konkurencija imaasportistite od ZP "Centar”, azabele`itelni postigawa ima{e iZP "Kisela Voda”.

D.A.Foto T.Manov

15-ti Regionalni penzionerski sportski natprevariPrv region

Penzionerite od ZP "Centar” najdobri

Na sportskite tereni kaj Eze-roto Treska vo Skopje na 6juni Zdru`enieto na penzio-

nerite na Saraj, iako za prv pat,be{e uspe{en doma}in na Regio-nalnite penzionerski sportski

natprevari na koi u~estvuvaa se-dum zdru`enija na penzioneri odTetrovo, Gostivar, Karpo{, \or~ePetrov, OVR, Taftalixe i Saraj.

Na sve~enoto otvorawe na ig-rite pred 282 sportisti i 85 gostinajprvin vo imeto na ZP Saraj gov-orea pretsedatelot Rufat Rama-dani i sekretarot Abedin Krosi,a potoa na prisutnite im se obratiDragi Argirovski, sekretar naSZPM naglasuvaj}i deka na ovienatprevari treba da se ~uvstvuvasportskiot duh vo ramkite na poz-natoto pravilo na osnova~ot namodernite olimpiski igri, baronPjer de Kuberten: Va`no e da seu~estvuva, a neka pobedat najpod-gotvenite i najdobrite.

Igrite za otvoreni gi proglasipokrovitelot Blerim Bexeti,gradona~alnik na Op{tina Sarajposakuvaj}i im na site da ponesatubavi spomeni od prestojot naEzeroto Treska.

Natprevarite se odr`aa vo feri sportska atmosfera, a najdobrirezultati i ovoj pat imaa sportis-tite na Zdru`enieto na penzione-ri od Tetovo, pred OVR i \or~ePetrov. I.G.

Vtor region

Tetovskite penzioneri najpodgotveni

Na terenite na Sportskiotcentar "Markovi kuli” voPrilep na 13 juni se odr`aa

Regionalnite sportski natprevarina koi pokraj Prilep~ani u~estvu-vaa i ZP Resen, Kru{evo i Demir

Hisar so vkupno 109 natprevaru-va~i koi se natprevaruvaa vo 11sportski disciplini: strela{tvo,{ah, pikado, tegnewe ja`e, fr-lawe |ule, tr~awe, skok od mesto.tabla, domino, dvoboj i troboj.

Na sve~enoto otvorawe dobre-dojde na gostite i u~esnicite imposaka pretsedatelot na Zdru-`enieto na penzionerite na Pri-lep Kiril \or|ioski, a igrite zaotvoreni gi proglasi Du{ko[urbanovski, pretsedatel naSZPM, pora~uvaj}i im na penzion-erkite i na penzionerite da spor-tuvaat, da drugaruvaat i da se re-laksiraat {to e mnogu bitno zatretoto `ivotno doba.

Igrite minaa vo najdobar red, vofer i korektna atmosfera, a naj-

dobri rezultati vo ekipna i poe-dine~na konkurencija i ovoj patimaa sportistite na ZP Prilep sovkupno 245 boda, osvojuvaj}i gopreodniot pehar vo trajno vlasni-

{tvo. Natprevaruva~ite od Resenosvoija 123 boda, na Kru{evo 48 ina Demir Hisar 10 boda.

D.S. foto M.Berberu

Tret region

Nadmo}na pobeda na doma}inite

Na fudbalskoto igrali{te"Napredok” vo Ki~evo i vohotelot “Union imperijal” na

26 juni se odr`aa penzionerskisportski natprevari na ~etvrtiotregion na koi u~estvuvaa okolu

150 penzioneri sportisti od ZPOhrid i Debarca, Struga, Ki~evo,Debar i Makedonski Brod. Sve~e-nosta ja otvori Mehmed Mehmedi,pretsedatel na Sobranieto naZdru`enieto na penzionerite voKi~evo posebno pozdravuvaj}i jadelegacijata na sindikatot napenzionerite od Podgradec, Re-publika Albanija.

Za celite i zna~eweto na ovaatradicionalna penzionerskasportska manifestacija govore{eDragi Argirovski, sekretar naSZPM, pri {to gi proglasi igriteza otvoreni, po`eluvaj}i im nau~esnicite da se ~uvstvuvaat mla-di i sre}ni, a da pobedat najdob-rite.

Prigodna pozdravna re~ ima{e i

Naziv Daqani, pretsedatel napenzionerskata organizacija voPodgradec, zablagodaruvaj}i se zagostoprimstvoto i za razgovoriteza sorabotka vodeni vo Ohrid,Debar i Ki~evo.

Na natprevarite i ovoj pat naj-mnogu prvi mesta vo ekipna i po-edine~na konkurencija imaa nat-prevaruva~ite od ZP Ohrid i De-brca, pred Ki~evo i Struga.

K.S.

^etvrti region

Najdobri sportistite na ZP Ohrid i Debrca

KULTURAPENZIONERplus j uli 2010 9

Na terenite pokraj vele{koto ezeroto"Mladost” i vo prostoriite na resto-ranot "Na Vele{ko” na 5 juni se odr-

`aa Regionalnite penzionerski sportski

natprevari na koi u~estvuvaa natprevaru-va~i od Zdru`enijata na penzionerite odVeles, Gevgelija, Bogdanci, Valandovo,Star Dojran, Kavadarci, Negotino i ZIP Ka-vadarci.

Vo prisustvo na delegacijata na SZPM{to ja predvode{e pretsedatelot Du{ko

[urbanovski,zaedno so pot-pretsedatelot^edo Georgi-evski i ~le-not na IO An-don Markov-ski, sve~eno-sta ja otvoriM o m ~ i l oMarkovski ,pretsedatelna Zdru`eni-eto na penzi-onerite na Veles, a gostite iu~esnicite gi pozdravi i gra-dona~alnikot na Op{tina VelesGoran Petrov. Pretsedatelot

na SZPM Du{ko [urbanovski, istaknadeka sportot i rekreacijata se pove}e sta-nuvaat privle~ni za penzionerite so cel dago podobrat zdravjeto i kvalitetot na `i-votot. Ova go potvrduva i postojanoto zgo-lemuvawe na brojot na u~esnicite na igrite,

taka {to na godina{nive 15-ti jubilejnipenzionerski sportski natprevari se o~e-kuvaat i najgolem broj natprevaruva~i.

Na natprevarite vo ovoj region vo 11sportski disciplini, kako vo minatata god-ina i ovoj pat, najuspe{ni bea penzion-erkite i penzionerite od ZPO Kavadarci soosvoeni 178 poeni, pred Veles, Negotino iGevgelija.

B.].

15-ti Regionalni penzionerski sportski natprevariPeti region

Kavadare~kite penzioneri najuspe{ni

Na sportskite tereni pokrajKriva Reka na 10 juni se odr-`aa Regionalnite penzion-

erski sportski natprevari na koi

u~estvuvaa 137natprevaruva~iod zdru`enijatana penzionerite

na Kumanovo,Probi{tip, Kra-tovo, Zletovo idoma}inot KrivaPalanka.

Vo prisustvo

na rakovodstvota na SZPM i nare~isi site rakovodni kadri odOp{tina Kriva Palanka, sve-~enosta kaj hotel "Makedonija” jaotvori Arsen Ilievski, potpret-sedatel na op{tinskoto Zdru-

`enieto na penzioneri,a so prigoden govor gos-tite i u~esnicite gipozdravi Du{ko [urba-novski, pretsedatel naSZPM, posakuvaj}i imdobro zdravje i dolg `i-vot, da se natprevaru-vaat {to pove}e godini,so zaedni~ko dru`ewe idobro raspolo`enie.

Igrite za otvoreni giproglasi gradona~alni-kot na Op{tina KrivaPalanka Arsen~o Alek-sovski po`eluvaj}i natprevariteda bidat uspe{ni i da pobedatnajdobrite. I vo ovaa prigoda tojposebno ja istakna mnogu dobratasorabotka pome|u lokalnata samo-uprava i zdru`enieto na pen-zionerite, posebno vo realizaci-jata na proektot za dostoinstvena

starost.I na ovie regionalni igri se

sozdade prijatna sportska atmos-fera, a najdobri i ovoj pat beanatprevaruva~ite od ZP Kumanovo,minatogodi{ni pobednici na Re-publi~kite penzionerski sportskinatprevari.

A.I.

[esti region

ZP Kumanovo - tradicionalno najdobro

Na sportskite tereni kaj u~i-li{teto vo Lozovo na 14 junii pokraj toploto vreme us-

pe{no se odr`aa Regionalnite

penzionerski natprevari na koiu~estvuvaa natprevaruva~i od[tip, Strumica, Radovi{, NovoSelo, Sveti Nikole i Lozovo.

Sve~enosta ja otvori Tozo Mil-~ev, pretsedatel na Zdru`enietona penzionerite na op{tina Lo-zovo, a so prigodni zborovi se ob-rati i gradona~alnikot na Op{-tina Lozovo Orce Cvetkovski,po`eluvaj}i im na site u~esnicidobri rezultati.

Prigodno obra}awe ima{e iDragi Argirovski, sekretar naSZPM, pri {to posebna ja naglasizalo`bata na Sojuzot preku orga-nizirawe na sportski natprevarii na revii na pesni, muzika i igri,da go podobri kvalitetot na `ivo-tot na penzionerite, taka {to tieod godina vo godina stanuvaat po-organizirani i pomasovni, a serazmisluva za zbogatuvawe napostojnite i sozdavawe novi so-

dr`ini na dru`ewe i rekreacii.Na sportskite tereni interesna

borba za osvojuvawe na prvi mestavo raznite disciplini se vode{epome|u natprevaruva~ite od [tip

i Radovi{. Nakrajot sedumprvi mesta voekipna i poe-dine~na konku-rencija osvoijasportistite od[tip, a {est odRadovi{. Podve prvi mestaosvoija Stru-mica i NovoSelo, a po ednoSveti Nikole iLozovo.

Site osvoju-va~i na prvitemesta }e zematu~estvo na 15-te jubilejni Re-

publi~ki penzionerski sportskinatprevari {to se planira da seodr`at na 11 septemvri.

M. Monevska

Sedmi region

[tipskite natprevaruva~i najuspe{ni

Na sportskite tereni vo Del-~evo na 19 juni se odr`aa 15-ti Regionalni penzionerski

sportski igri, na koi u~estvuvaapenzionerskite zdru`enija od Ko-~ani, Berovo, Peh~evo, Vinica,

Makedonska Kamenica igradot doma}in.

Vo prisustvo na pretse-datelot i potpretsedate-lot na SZPM Du{ko [ur-banovski i ^edo Georgi-evski i pretsedatelot narepubli~kata komisija zasport Zdravko Petkovski,natprevarite sve~eno giotvori Quba Angelovska,pretsedatelka na Zdru-`enieto na starosni, se-mejni, invalidski i drugipenzioneri na op{tinaDel~evo, posakuvaj}i im na siteu~esnici dobri rezultati i feri sportski natprevari.

Na sportskite tereni se vode-{e izedna~ena borba za osvoju-

vawe na prvite mesta, koi zna~ejai kvalifikacija za u~estvo naRepubli~kite penzionerski spo-rtski natprevari. Sepak so osvo-eni 6 prvi mesta ko~anskite pen-

zioneri bea najuspe{ni, predMakedonska Kamenica so 4, Vinicaso 3, Berovo i Del~evo so po 2 iPeh~evo so edno prvo mesto.

K.G.

Osmi region

Uspeh na ko~anskite penzioneri

PANORAMA PENZIONERplus j uli 201010

Povod za mojata sredba so Ve-ra Zlateva, pretsedatelkana Organizacijata na `eni

od op{tina Sv. Nikole, be{e do-bienata nagrada za prevencija odrak na grloto na matka "Biser namudrosta”. Vo kancelarijata vlezeso cvrsti, brzi, energi~ni ~ekori,so nasmeano lice i o~i od koizra~i toplina i me pozdravi soiskreno i toplo "Dobredojde”.Razgovorot so ovaa golema huma-nistka be{e pravo zadovolstvo ijas toa so radost sakam da go spo-delam so ~itatelite na "Penzio-ner plus”.

Vie ste li~nost polna so entu-zijazam, polna so `elbi da po-maga, li~nost koja misli kako zasvojata taka i za sre}ata na dru-gite, Vie ste polna so neve-rijatna pozitivna energijakoja e otelotvorena vo huma-nosta. Na po~etokot ka`eteni {to be{e povod za Va{e-to nesebi~no anga`irawe voborbata protiv rak na grlo-to na matkata?

Se zapo~na vo 2002 godinapo na{a inicijativa, kako i na16 `enski nevladini organi-zacii, kako apel za efikasnaprevencija od rak na grloto namatkata. Preku sesii i javnidebati, kako i so silna medi-umska kampawa, se zalagavmeza promena na Zakonot zazdrastvena za{tita i sprove-duvawe na organizirana prog-rama za skrining za rano otkri-vawe na rak na grlo na matkata.Poseben doprinos za ostvaruvawena celta ni dadoa i pratenicitevo toga{niot parlament, LiqanaPopovska, Sowa Lipitkova, Slo-bodan Najdovski i Petar Atana-sov, kako podnositeli na Aman-dmanot za voveduvawe na bes-platni ginekolo{ki pregledi za`eni.

Taka po~navte, no {to se pos-tignavte dosega na toj plan?

Vo profesionalnoto rabotewego postignav maksimumot od ednaprofsija. No mojot anga`man vogra|anskiot sektor se karakteri-zira so mnogu uspesi. Filantrop-skoto vo mene i `elbata nesebi~-no da im pomagam na lu|eto se

glavnite "vinovnici” za uspesitekoi gi postignav za dvaesetgodi{-noto anga`irawe vo NVO. Zadnoso timot aktivistki uspeavme daja izdigneme Organizacijata na`enite na op{tina Sveti Nikoleme|u najaktivnite NVO vo Make-donija, no i nadvor od nea. Pre-poznatlivostta e rezultat na ra-botata so `enite od ruralnitesredini vo op{tinata, so `nitelekuvani od maligni zaboluvawana reproduktivnite organi, lobi-raweto za promeni vo zakonskataregulativa, odnosno promena naZakonot za zdravstvena za{tita,aktivnosti za podigawe na svestakaj `enite za potrebata od pre-ventivna za{tita na sopstvenotozdravje i problemot na smejnoto

nasilstvo vrz `enite i decata.Razvivaweto na volonterskatarabota me|u decata i mladite voop{tinata, me|unarodnata sora-botka na razni poliwa, kako i ni-za drugi aktivnosti se isto takapostugnuvawa za odbele`uvawe.Za ovie postignuvawe imame do-bieni pove}e priznanija i nagradii toa nagrada od Makedonski Cen-tar za me|unarodna sorabotka odSkopje i 14 Septemvriska nagradadobiena od Lokalnata samoupravana op{tina Sveti Nikole za pos-bni postignuvawa, kako i nagrada-ta "Biser na Mudrosta# dobiena odESSA - Evropska asocijacija zaborba protiv rak na grloto namatka od Brisel.

Koi se Va{ite planovi za vo

idnina?Sveti Nikole e op{tina so naj-

visok procent na smrtnost od rakna dojka vo dr`avata. @enite zamamogravski pregled moraat daodat vo Skopje ili vo sosednitegradovi, no pri toa i da ~ekaat ponekolku meseci, a bolesta ne ~e-ka. Zatoa so seta sila rabotime naostvaruvawe na dolgogodi{niotplan za nabavka na mamogravskiaparat. Ova sme go zacrtale kakonajbitno i prioritetno, no se raz-bira deka imame i drugi planovi i`elbi.

Vie ste penzionerka, no so{to drugo go ispolnuvate Va{e-to vreme, so {to drugo ste anga-`irana?

Moite penzionerski denovi semaksimalno ispolneti. Kakosopruga, majka i baba, se tru-dam kolku {to mo`am pove}eda im posvetam vnimanie namoite od semejstvoto. Pokrajtoa nao|am vreme i za dru-`ewe, za po nekoe patuvawe,kako i da pro~itam nekojadobra kniga. Naviknata sumda go organiziram moetovreme u{te od porano kogane bev vo penzija. Iako moja-ta profesionalna opredel-ba be{e socijalen rabotnik,od vrabotuvaweto pa se dopenzioniraweto rabotev ka-ko knigovoditel pominuvaj}igi site skalila. Paralelnoso mojot raboten anga`man,

se odviva{e i moeto ~lenuvawe irabota vo Organizacijata na `e-nite, kade ja ostvaruvav mojata`ivotna profesionalna opre-delba. I dvete raboti me ispol-nuvaa i mi davaa potik za pogolemanga`man.

Ubavo i za pofalba, no od ka-de ja crpete Va{ata energijataza tolkav golem anga`man?

Moeto `ivotno moto e: Pru`i muraka na poslabiot, nau~i od podo-briot, spodeli ja i radosta i ta-gata so drug i sakaj nesebi~no. Fi-lantropskoto vo mene i `elbatada pomagam se izvorite na mojataenergija i za se ona {to go pravamvo `ivotot. Taka be{e dosega, ta-ka }e prodol`am i ponatamu!

Vukica Petru{eva

Tivko, bez vreva go pre~ekoripragot i se najde od drugatastrana na `ivotot.Taka go

razbira{e toj mig: "SMRTTA ESPOKOEN ^EKOR VO BLAGA,VEDRA POLNO]”! Samo se prese-li, no ne umre. Onoj koj{to tolkumnogu mu dal na `ivotot, kako daumri (!), prosto ne e fer da ne bidevo nego sevremeno so celata svojasu{nost. I se re~e kako {to obi~nose veli: nenadomestliva zaguba.Ona {to e op{to mesto za izjavitevo vakvi okolnosti, ovojpat e ~istaesencija. Doprva }e staneme svesni{to zna~i negovoto otsustvo. Tojsekako }e e vo nas, kako zrak svet-lina - patokaz, kako predupreda!No ve}e ne }e go zeme odnovo pero-to v raka so koe po sekoja upotrebase javuvaa novi, rasko{ni i voz-budilivi ostvaruvawa. Isklu~i-telno {irokiot dijapazon na poet-ski i nau~noistra`uva~ki interesigo obele`a kako tvorec od neseko-jdneven format. Negoviot delnikkako da trae{e podolgo: stasuva{ena predavawata na Fakultet, potoada otide vo Klubot na pisateliteili vo Buket, da se sretne i da senapie ~a{ka so tajfata koja mu be-{e srodna po duh i boemstvo, dapro{eta po padinite na Vodno, krajVardar ili do Nerezi, a no}ta dabdee nad knigite vo potraga po do-toga{ nedoprena vistina i da raz-re{i nekoja kontroverza, ili da gosmisluva vistinskiot zbor na koj so~udesno majstorstvo i darba, so ko-vewe i prekovuvawe mu dava{esve`o zna~ewe i nov lirski glas nastihot koj {totuku se ra|a{e. Ne

znam koga i kolku spie{e, no neso-nicata i nemirot, sekako, mu bileverni dru{ki. Mo`eme li ~esto,drugade, da si spomneme za takvaenergija? Vo svoeto posledno in-tervju (12.02.2010) izjavi: "Za 2 me-seca }e po~nam da ja podgazuvam 82-ta, verojatno. Jas sum `ivotno os-taren, no tvore~ki podmladen. Mi-natata godina objaviv 11 naslovi.#Go ka`a toa iskreno, bez la`naskromnost, no i bez falba, samokako fakt, kako tvorec koj e samo-svesen za svojot potfat.

Pogoduvate, bezdrugo. Stanuvazbor za Dragutin Gane Todorov-ski. Koga ~ovek se naprega da gopronajde najpogodniot atribut {totreba da gi sodr`i to~nite kvali-fikativi na li~nosta na koja seodnesuva, a taa li~nost e neobi~nokompleksna, rizikuva da zgre{i, dane go prepoznae vistinskiot zbor ida ne ja pogodi celta. Mi se stori,najposle, deka sintagmata GOLE-MIOT TVOREC, upatuva na ve~niottraga~ po smislata. Da ja otkrie ida ja re~e. Premolkot mu be{e ne-poznat. Pau{alnosta ne ja saka{e,da privedime fakti, koi, so svoja-ta stroga i nepotkupliva nepris-trasnost, ka`uvaat: roden e na 11.maj 1929 god. vo Skopje, kade {to i`ivee{e do posledniot izdiv na22. maj 2010 god. Zavr{il Filo-zofski fakultet na Univerzitetot"Sveti Kiril i Metodij”, kade{to idoktorira{e so presti`niot sla-visti~ki trud "Veda Slovena i nej-zinite mistifikatori”. Na Filo-

lo{kiot fakultet pomina podolgperiod od rabotniot vek kako pro-fesor po hrvatska i makedonskaliteratura od 19. vek. Be{e vqu-benik vo na{iot prerodbeni~ki 19.vek. Nemu mu posveti mnogubrojnitrudovi. Zatoa ovde }e navedameden bleskav iskaz na akademikLuan Starova, koj ne samo {to edlaboko promislen, tuku e i neve-rojatno precizen: "Gane e verniot idostoen potomok na pretska`anotoPrli~evoto pleme koe treba{eeden den da stasa i na vistinskiotjazik, na maj~iniot jazik, da jaiska`e poetikata na identitetot ivistinata na svojot narod.”

Od sekoj javno iska`an zbor, odsekoj stih, esej, tolkuvawe, zra~inegovoto ~ovekoqubie, negovotoiskreno rodoqubie, zadumanostanad tegobnata sudbina na Takovi-nata, no i vrbata deka kone~no }ego napadime prokletstvoto: "Ro-dino... da te stokmime kako milo-ina / i kako na{ protej da te osmis-lime”. Kaj Gane ni{to ne zavise{eod tu|ite o~ekuvawa ili protive-wa: sekoga{ go slu{a{e svojot vna-tre{en glas, svoeto ubeduvawe isvojata sovest. Zatoa nikoga{ nebe{e dvosmislen, ne ostava{e ne-doumici. Ako za ilustracija go pri-vedime samo poetskiot del na Ga-neviot opus, koj sam po sebe e im-presiven, }e najdeme nedvosmisle-na potvrda duri od prvata stiho-zbirka "Vo utrinite,” kako i voonie {to sledea: "Trevo`ni zvuci”,"Spokoen ~ekor”, "Bo`ilak”, "Apo-teoza na delnikot”, "Gor~livi gol-tki nepremolk”, "Sneubaven den”,"Skopjani”, "Nevolici, neverici,nesonici”, "Nedosti`na”, “Osamenpatnik”.

Ogromniot pridones, pak, ne samovo na{ata kni`evno-istoriska,eseisti~ka, publicisti~ka i pre-veduva~ka dejnost ja dopotpolnuvaslikata za negovata vonvremenskadimenzija. Bogatata ostavnina odovie kategorii tvore{tvo vklu~uva28 kriti~ko - eseisti~ki ostvaru-vawa, tolkuvawa za osnovopolo-`nicite na makedonskata liter-atura, studii, nad stotina prevodi,nekolku antologii od poeziite napo{irokiot slavisti~ki krug, kakoi antologii na poeziite na balkan-skite narodi.

Be{e, zna~i, mnogustrano nada-ren, uporen do tvrdoglavost, stra-stven i ~esen, boem i majtap~ija,veselnik. [armanten polemi~arkomu samo argumentite mu bea odpomo{, go prezira{e grdiot navikna etiketirawe bez osnova. Mno-gumina go po~ituvaa, malkumina goosporuvaa. Takov e `ivotot, {aren.Onie koi objektivno go sledeanegoviot tvore~ki napor ne mo`eada ja odminat verifikacijata navrvnite rezultati na toj izodenpat. Nositel e na najzna~ajnite dr-`avni, gradski, esnafski nagradi...Toj spisok e dolg i }e n¢ li{i odmnogu prostor ako poimeni~no ginaveduvame.

Praktika na rubrikava e da pre-dlo`i edno delo na avtorot {to gopretstavuva. Ovde, bidej}i stanuvazbor za poetski knigi, gi navedovmenaslovite i mo`e ~itatelot pota-mina da go zeme ona {to najnapred}e mu padne v race i nema da zgre-{i. No, ako nekoj saka pocelosenuvid, gi prepora~uvam "Gordi ako-rdi“, brilijantna kniga izdadenapo povod 80-godi{niot jubilej. Taapretstavuva reprezentativen av-torov izbor od sevkupnoto negovopoetsko tvore{tvo i e od nepro-cenliva vrednost. A sekoja vrednakniga e privilegija {to ni ovoz-mo`uva da yirneme vo nova, nepoz-nata galaksija. Otkrijte ja svojatapesna me|u mnogute Ganevi, nau~e-te ja naizust, izgovorete ja pone-koga{ makar vo sebe. ]e mu odda-dete dostojna po~it na GolemiotTvorec.

Boris [uminoski

Prsten

Be{e ubav son~ev den, navi-dum sli~en na mnogute deno-vi koi gi pominuvam so moi-

te pacienti-stanari na Geronto-lo{kiopt centar “13 Noemvri” voSkopje. Odev od eden do drug, pra-{uvaj}i gi za nivnoto zdravje, zaproblemite koi gi ma~at... Celtami be{e da razgovaram so oviestari ranlivi su{testva, stradniza vnimanie i qubov, svesna dekasekoj zbor za niv pretstavuva po-darok. I dodeka taka so niv siprika`uvav, bev povikana bidej}ivo centarot be{e donesena novapacientka od edno berovsko selo.Od nejzinata }erka koja ja pridru-`uva{e razbrav dekababi~kata re~isi ce-la godina `iveela voseloto, sama vo svoja-ta ku}a. Nejzinataedinstvena }erka po-dolgo vreme `ivee vostranstvo.

I pomagale rodni-nite, sosedite, no se-lo e selo, ima mnogurabota i sekoj poma-gal kolku {to mo`e.Pomo{ta bila neop-hodna sekojdnevno,bidej}i taa bila ne-

podvi`na posle prele`aniot mo-zo~en udar. So paralizirana rakai noga, taa bila potpolno zavisnaod tu|a nega.

- Toa e prikaznata. Nemamedrugo re{enie, niz solzi so steg-nato grlo i rastreperen glas niraska`a nejzinata }erka. Akcen-tot ja oddava{e deka podolgo `i-vee nadvor od Makedonija.

- Od po~etokot i velevme dadojde da `ivee so nas, no taa nesaka{e da se oddeli od ubavinitei `ivotot koj si go `ivee{e sorodninite, prijatelite, kom{ii-te. Kako staree{e stanuva{e sepote{ko, a otkako se razbole ma-kite se zgolemija - dodeka raska-`uva{e postojano zvone{e nejzi-niot mobilen telefon. Odgovara-

{e na stranski jazik.Ni objasni deka nadvorja ~eka soprugot i dve-te }erki i site troicase mo{ne nestrplivi?!^udno, a se rabote{eza nivnata stara ibolna baba. Bidej}irazbravme deka trebada se pobrza, sestratai prijde da i pomogne ida ja smesti babata vokrevet. Dodeka ja pri-gotvuva{e, taa naprstot od babata zabe-

le`a ubav zlaten prsten i i suge-rira{e da go izvadi i da i go da-de na }erkata za da ne go zagubi.

- Ne, ne go davam Toj mi e poda-rok od nea, od }erka mi. ]e go ~u-vam i }e go gledam. Toa mi e edin-stvenata vrska so moeto edin-stveno ~edo. Koga }e go dopram }ebidam sre}na isto kako da sum jadoprela nejzinata raka. Nema dago izgubam }e go premestam nasredniot prst. Pogledot na prste-not }e mi dava sila da izdr`am doslednata sredba - so nasolzenio~i i molba ne gleda{e baraj}iodobrenie da go zadr`i. Se preg-rnaa nemo dvete, a vo nivnatapregratka ima{e mnogu qubov, ineizmerna taga.

- Odi }erko, odi kaj decata igledaj gi kako {to jas tebe te gle-dav! - Dali vo ovie zborovi ima-{e prekor ili bea zborovi koi se-koja majka bi gi upatila na svojata}erka?! U{te edna{ se pregrnaa.Dolgata pregratka pred zaminu-vawe be{e trogatelna. Pacien-tkata najde sila da ja prifati no-vonastanatata situacija, poka`u-vaj}i razbirawe i ogromna qubovkon svojata }erka, edinka.

D-r Kostadinka BojkovaNeuropsihijater

vo gerantolo{ki zavod"13 Noemvri” vo Skopje

"Biser na mudrosta#PRO^ITAV ZA

Ve~niot traga~ po smislata

REKLAMIPENZIONERplus j uli 2010 11

ZDRAVSTVO PENZIONERplus j uli 201012

Kako {to e poznato glavna za-da~a na imunolo{kiot sis-tem e odbrana na organizmot

od bakterii i virusi. Vo ostvaru-vawe na ovaa zada~a zaedni~kideluvaat golem broj na razli~nikrvni }elii poznati pod zaedni~-koto ime leukociti, kako i nekoiregulacioni supstanci kako {to efaktorot za rast, materii koi gila~at ovie kelii. Leukocitite sevsu{nost razli~ni tipovi nakletki vo armijata na imunitetot.Sekoja kletka ima razli~na zada-~a vo bitkata: nekoi gi otkrivaatneprijatelite, nekoi gi oslabuva-at so usovr{eni hemiski materiikako oru`ja, nekoi gi uni{tuvaatneprijatelite, a nekoi pak ras~is-tuvaat po bitkata. Taka, so nivno-to zaedni~ko deluvawe se sozdavaprva odbrambena linija koja mo{-ne te{ko mo`e da se probie, akosistemot e vo dobra sostojba. Nokako stareeme imunolo{kiot sis-tem e se poslab, a so toa i odbra-nata, se razbira, pred s¢ kako re-zultat na namaleniot broj na leu-kocitite vo celina ili ako nekojagrupa na kletki ne ja vr{i zada-~ata kako {to treba celiot sisteme pomalku efektiven ili poinakuka`ano sistemot pa|a.

So iztra`uvawa i eksperimentiutvrdeno e deka pokraj stareewetopostojat i drugi faktori koi, istotaka, mo`at da ja namalat sposob-nosta na imuniot sistem, faktorikoi mu onevozmo`uvaat na siste-mot da gi pobedi bolestite. Evenekoi od pobitnite predizviku-va~i za pa|awe na sistemot:

Negativni ~uvstva i depresija- Istra`uvawata poka`uvaat de-ka sre}nite lu|e imaat podobarimunitet.

Lo{a ne uravnote`ena ishra-nata - Nedostig od materii (na pr.vitamini B6, C i E, esencijalnimasni kiselini, `elezo, cink idrugi.

Elementi od opkru`uvaweto -Promeni vo kvalitetot na voz-duhot, zagaduvaweto, ekstremni i~esti promeni na temperaturata,viso~inski promeni i promeni navremenski zoni.

Nedovolno spieweStresotBidej}i imunitetot e mnogu bi-

ten za kvalitetot na odbranata naorganizmot i za dobro zdravje, sepravat golem broj istra`uvawa vonasoka da se pronajde na~in zaobnovuvawe i restartirawe naimunitetot koga od razni pri~ini}e padne. Vo dosega{nite istra-`uvawa nau~nicite otkrile dekaimunolo{kiot odgovor na bak-teriskata infekcija e zna~itelnorazli~en kaj mladi i stari gluvci.Taka na primer kaj starite gluvcireakcijata na imunolo{kiot sis-tem bila mnogu poslaba, a pri toautvrden e namalen broj na makro-fagi, }elii koi se najbitni voborbata so bakteriite. Spored nivnamaleniot broj na ovie odbram-beni }elii e pri~ina za oslabu-vawe na imunolo{kata fukcija naorganizmot. Kako organizamot sta-ree, ova e poizrazeno.

Vo prodol`enie na istra`uva-wata, nau~nicite od HCI vr{eleispituvawa vrz mladi gluvci navozrast od dva tri meseci, kako ina gluvci postari od dvaesetmeseci, {to odgovara na starostod 70 do 80 godini kaj ~ovekot. Tiesakale da doznaat koi s¢ i kakvis¢ promeni se odvivaat vo imuno-lo{kiot sistem kaj starite gluvcipri infekcija so bakterijataSteptococcus pyogenes. Ovaa bak-terija predizvikuvala te{ki iopasni infekcii kaj postarite,dodeka pomladite gluvci zna-~itelno lesno se spravuvale soinfekcijata. Starite gluvci umi-rale i koga bile zarazeni so mnogupomal broj na bakterii. Interesnoe i toa deka imuniot sistem kajgluvcite, no i kaj lu|eto, ~uva po-datoci za sekoj neprijatel (bak-terii ili virusi) koj go pobedil,sozdavaj}i taka nare~eni anti-tela. Toa zna~i deka toj mo`e da giuni{ti mikrobite mnogu brzo akovlezat povtorno vo teloto predtie da se razmno`at i da ve razbo-lat. (Ve potse}a li ova na va{iotkompjuter, kompjuterskite virusi ianti-virusnite programi?)

So cel da se zgolemi imunolo{-

kata otpornost, istra`uva~ite odovoj tim na starite gluvci voeksperinentot, na nivnite makro-fagi im dodavale faktor na ras-tewe, materija koja e mnogu bitnapri sozdavawe na makrofagite, noisto taka i za zgolemuvawe nanivnata odbrambena funkcija. Re-akcijata bila odli~na, a imunite-tot zna~itelno se podobruval. Ti-mot smeta deka mo`ebi na povidoke re{enie na problemot koga sis-temot }e padne i e neefikasen.

Ako zaklu~okot e deka imunite-tot e mnogu biten za na{eto zdrav-je, doa|ame do pra{aweto kakomo`e da si go podmladime, da gopodobrime ili da go restartiramei na drug priroden na~in. Postoili na~in da go so~uvame i da ne mudozvolime da padne? Eve nekolkusoveti i preporaki od vrvni imu-nolozi, koi mo`at da pomognat:

Upotreba na metodi za opora-vuvawe na imunitetot so balansi-rawe na tovarot od rabotniteobvrski

Hidroterapija, masa`a, po-vremeno ve`bawe so poslab in-tenzitet i drugo

Dobro balansirana ishrana somnogu ovo{je i zelen~uk, vitaminC i cink. Izbegnuvawe hrana koja epotencijalno vo dopir so mnogulu|e (na pr. nepakuvan leb, otvo-reni sadovi so orevi, le{nici,kikiriki i sl.)

Zemawe na tableti i raznidrugi suplementi so odredeni de-ficitarni materii, no so prepo-raka od lekar

Namaleno izlo`uvawe naš{tetni organizmi: miewe i su-{ewe na racete za da se spre~iš{irewe na virusi i bakterii

Namaluvawe na stresot:nau~ete kako da se relaksirate,slu{ajte muzika, ~itajte, gri`etese za va{ite mileni~iwa, dru`eteso prijatelite, {etajte, smejte se,najdete si hobi.....

Seto ova mo`e da pridonese dago podobrite, da go so~uvate ili dago podmladite va{iot imunitet ida se ~uvstvuvate pred s¢ zdravo,no i da si go prodol`ite `ivotot.

Podgotvila K.S.Andonova

Mo`e li da se podmladi imunitetotSekoj den slu{ame i gledame deka nekoi masla za jadewe se pozdravi

od drugite; stru~nite lica za ishranata - nutricionisti i lekaritepostojano se obiduvaat da ni gi pretstavat site prednosti i nedosta-

toci na raznite vidovi masla i nivnata uloga vo na{ata redovna ishranaili dieta. Sekako samite treba da bideme zainteresirani maslata {to nise na raspolagawe da gi koristime na pravilen na~in za da imame celosnakorist od niv.

Kako {to vodata ima to~ka na vriewe (na 100 ºS), taka i sekoe maslo imasvoja to~ka na vriewe na koja po~nuva da ~adi, odnosno "to~ka na ~adewe”.Temperaturata na koja se slu~uva toa e individualna i zavisi od karakter-istikite na samoto maslo. Koga }e se dostigne temperaturata na ~adewe,masloto po~nuva da stanuva ne{to drugo, ne e pove}e ona {to bilo;postru~no ka`ano, nastanuvaat promeni vo negovata struktura, vsu{nostnegovata molekularna struktura po~nuva da se menuva. Poradi ovie promenivo molekularnata struktura se menuva i mirisot, a opa|a i negovata hran-liva vrednost; taka {to duri i zdravite masla (kako maslinovoto ililenenoto koi se bogati so omega-3) pove}e ne mo`e da se smetaat kakozdravi.

Kolku e povisoka to~kata na ~adewe, tolku povisoka temperatura }e mo`eda podnese masloto. Kako rezultat na toa, sekoj vid maslo treba da sekoristi so na~in na gotvewe koj e najpogoden za negovata individualnato~ka na ~adewe i tolerancijata na toplinata. Za da mo`e da se steknepretstava kako treba da se koristat raznite masla vo slednata tabela edaden korisen pregled koj treba sekoga{ da se ima na um pri koristewe namaslata.

Temper. pri gotvewe Maslo od Najdobra upotrebaBez greewe Len (leneno) Salati

KokosP~enka Gotvewe (na niska temperatura)Maslinki Malku pr`ewe vo malku maslo

Niska do sredna Kikiriki Gotvewe so pritisokSusam SalatiOrev

Dobro potemnuvaweVisoka temparatura Son~ogled Dobro pr`ewe

Zrna od soja Prepr`uvawe

Treba da se istakne deka maslata navedeni vo gornata tabela se rafini-rani. Pove}eto masla {to gi sre}avame vo sekojdnevjeto i {to gi kupuvamese rafinirani. Rafiniranite masla imaat povisoka to~ka na ~adeweotkolku nerafiniranite. Isto taka, rafiniranite masla se razlikuvaat odnerafiniranite i po hranlivosta i po mirisot. Nerafiniranite masla sepohranlivi bidej}i nekoi hranlivi sostojki na maslata se otstranuvaat voprocesot na rafinirawe, pa poradi toa tie imaat poizrazen miris. Naprimer, nerafiniranoto maslo od kikiriki }e mirisa i }e ima vkus kakosamite kikiriki, dodeka rafiniranoto maslo od kikiriki }e ima polesenmiris i vkus. Koga treba da se podgotvuva jadewe so koristewe na ekstrem-no visoka toplina pri gotveweto, toga{ treba da se izberat rafiniranimasla.

Vo tabelata se spomenati masla od trn so portokalova boja (safflower)i maslo od kanola. Trnot so portokalova boja e rastenie so bodlikavo ste-blo ~ie{to seme se koristi za proizvodstvo na maslo za jadewe, a negovitelisja prethodno se koristat za proizvodstvo na crvena ili `olta boja.

I na krajot u{te eden korisen sovet. Najdobro i najzdravo, osobeno zapostarite e da ne se koristi masloto pove}e pati za pr`ewe, bidej}i takvo-to maslo ne mo`e da go obraboti crniot drob, pa toa se talo`i i go o{tetu-va. Skapo e, }e re~e nekoj, to~no, no mnogu poskapo i polo{o e da bideo{teten crniot drob koj vr{i mnogu vitalni funkcii.

podgotvil: M. Serafimovski

Kako da se koristat maslata za jadewe

Vladinata programa za pomo{ na socijalno zagrozeni,stari, nemo}ni i bolni lica vo Republikava svojaprimena najde i vo Proektot za besplatna sedumdnevna

bawsko-klimatska rekreacija na penzioneri so najniskipenzii, koj po~na da se realizira vo po~etokot na godinata.Izborot na sre}nite dobitnici na ovaa beneficija be{enapraven spored strogi kriteriumi za bodirawe nakandidatite, imaj}i predvid za u~estvo na pripadnici odsite nacionalni strukturi i etni~ki zaednici. Brojkata od10.000 izbranici e navistina impozantna, no vo odnos na

270-te iljadi korisnici na penzija e nezna~itelna, bidej}iu{te pogolem del od ovaa populacija edvaj pre`ivuvaat ite{ko go spojuvaat po~etokot so krajot na mesecot.

Sepak, ne mo`e da se porekne radosta na izbranitepenzioneri, na koi u{te vo fevruari na prvite smenidobredojde im posakaa bawite obvrzani za realiziawe naProektot. Katlanovska bawa me|u prvite po~na da do~ekuvapogolemi grupi penzioneri, koi pak se prezadovolni {totokmu nim im se slu~ilo da se najdat vo spisokot na ovanadaleku pro~ueno izvori{te na zdravjeto. Spojot na sonceto,na prirodata i na vodata so isklu~itelnata mo} zaisceluvawe, {to mnogu odamna go po~ustvuvale poznati

svetski carevi, sega im e na usluga na na{itepenzioneri, od koi mnogumina prvpat stapnale na ovapodra~je. Voshiten od prirodata i od mo}ta nabawata, razboleniot car Justinijan Prvi u{te vo 540godina vozviknal: “Katlanovo e kotelot kade sonceto

se ra|a. Ako ne{to mo`e da me izle~i, toga{ toa e tamu,pome|u sonceto i vodata”. Taka i se slu~ilo.

Pri neodamne{nata poseta na bawata i upravitelot Mi{oMihajlovski ni raska`uva{e za ~udotvornata mo} na vodata,koja, spored svojot sostav, spa|a vo grupata visokomineralizirani alkalni vodi i vo spoj so pogodnostite {togi dava prirodata, navistina e vistinski evropski raritet.U{te koga se znae deka i personalot e visokostru~en iisklu~itelno posveten na dejnosta {to ja izvr{uva bawata -fizikalna medicina i medicinska rehabilitacija, kakoprodol`eno bolni~ko lekuvawe posle operativnte zafati,toga{ i denes bawata e kotel na zdravjeto.

Niz kompleksot na bawata ne predvode{e GordanaIvanovska, rakovoditel na pravnata slu`ba i nezapoznava{e so kapacitetite i mo`nostite za rehabilitacijai rekreacija. Vo bazenot so ~udotvornata voda, vo odelot zaelektro-terapija, vo salata so spravi za ve`bawe, re~isinasekade, vo bawata i okolu nea, vrie{e od posetiteli.Najmnogu sre}avavme postari nasmeani lica, koi sozadovolstvo ja prifa}aa komunikacijata sakaj}i da jaiska`at radosta {to beplatno gi koristat uslugite.

- Mogu bev iznenadena i sre}na koga se pro~itav vospisokot na izbranite. Prezadovolna sum od uslovite zaprestojuvawe i od uslugite na personalot. Za nekolku denaovde pominati, ~ustvuvam deka odkoren sum obnovena, - niizjavi Nade`da Haxibunova od Ko~ani.

Re~isi identi~ni bea izjavite i na Elena Vangelovska odErxelija, na Nade`da Trajkoska, na Boris Sekuloski, Icko[ukuroski i Kiro Ginoski od Prilep i na drugite odVinica, Sveti Nikole, od Kumanovo, od Bitola, od Skopje...

- Navistina ima {to da raska`uvam i so {to da se pofalamkoga }e se vratam doma, - zadovolen od pominatoto, ni re~eTrajan \eor|iev od Ko~ani.

Ne postoi penzioner, koj na odewe od bawata ne izgovarasli~ni zborovi...

Mendo Dimovski

Penzionerite na rekreacija vo Katlanovo

Na izvorite na zdravjetoZA PENZIONERITENAJEFTINO LETUVAWE VO REPUBLIKAVAPENZIONERSKIOT REKREATIVEN CENTAR

VO KATLANOVONA RASPOLAGAWE VI E, POD ODREDENI USLOVI I BAWATA SO

CELATA NEJZINA LEKOVITOST I VRVNI BAWSKI I MEDICINSKI

USLUGI I ZA[TITA [TO OBEZBEDUVAAT LE^EWE NA:

Revmatski, gastroinstinalni zaboluvawa, zaboluvawena periferniot nerven sistem,

kako i razni drugi dermatalo{ki zaboluvawa

POVELETE NA ODMOR I RAZONODAZA SAMO 600 DENARI DNEVEN PANSION

DRAGI KOLEGI PENZIONERI !ISKORISTETE JA OVAA MO@NOST [TO VI JA PRU@A

VA[IOT CENTAR ZA ODMOR I REKREACIJA [TO SE

NAO\A VO UBAVINITE NA BAWSKIOT KOMPLEKS

KATLANOVO KOJ RABOTI NEPREKINATO OD 1 JULI DO

PO^ETOKOT NA SEPTEMVRI.

VA[ATA @ELBA ZA PRESTOJPRIJAVETE JA VO VA[ETO PENZIONERSKO ZDRU@ENIE

ILINA TELEFONITE:

REKREATIVEN CENTAR KATLANOVO 25-66-210KAKO I NA TELEFONITE VO SOJUZOT

NA PENZIONERITE NA GRAD SKOPJE 02/24-60 - 582VE O^EKUVA

PENZIONERSKIOT CENTAR ZA ODMOR I REKREACIJAKATLANOVO

IZBORPENZIONERplus j uli 2010 13

Germanskiot Sojuzen zavod zastatistika minatata godinasoop{ti deka vo 2060. godina

vo Germanija sekoj sedmi gra|anin}e bide postar od 80 godini, a niv-niot broj }e se izramni so brojotna decata i na mladite do 20 go-dini starost.

Denes sekoj 20-ti od okolu 82milioni `iteli na Germanija ima80 ili pove}e godini. Kako {to senaveduva vo studijata na Zavodotza statistika, posle 50 godini voGermanija }e `iveat samo 65 do 70milioni lu|e. Pri~inata za vakvi-te promeni e {to u{te od sedum-desetite godini na minatiot vekvo Germanija umiraat pove}e lu|eodo{to se ra|aat. Vo 2008. godinataa razlika iznesuva{e 162.000, avo slednite pet decenii godi{no}e umiraat 553.000 lu|e pove}eodo{to }e se ra|aat.

Duri i ako merkite na vlasta,kako {to e voveduvawe na stimu-lira~ki pari~en nadomestok zamladite roditeli i zgolemuvawena brojot na mestata vo detskite

gradinki vrodat so plod, ovojtrend pove}e ne }e mo`e da sezapre, tuku, naprotiv, vo najdobarslu~aj, samo da se ubla`i.

Vo momentov sekoja `ena vo Ger-manija statisti~ki donesuva nasvet po 1,4 deca. Za da se zadr`isega{niot broj na `iteli potrebnoe sekoja vozrasna `ena da ra|a ponajmalku 2,1 dete. Nerealno bi bi-lo da se o~ekuva deka kakvi bilostimulira~ki beneficii }e uspe-at duri i da se pribli`at do ovaabrojka.

Nepovolniot demografski raz-voj }e ima nepovolni posledici na

pazarot na trudot. Brojot na vra-boteni vo Germanija od sega{nite50 milioni }e opadne za edna tre-tina, zna~i na 33 milioni. Re{a-va~kata promena vo germanskotostopanstvo, kako {to naglasuvaatstatisti~arite, se o~ekuva ve}e zadeset godini. Toga{ pome|u vrabo-tenite }e ima isto onolku lu|e sovozrast od 30 do 50 godini kako ipome|u 50 i 65 godini.

Posle 50 godini, duri i ako voGermanija se doseluvaat barem200.000 lu|e godi{no, na 100 vra-boteni }e ima duri 63 penzioneri.

Vo Germanija sekoe vtoro deterodeno vo 2007 godina }e go do`i-vee svojot 102. rodenden. Ve}e itaka visokiot `ivoten vek (77,2godini za tuku{to rodenite ma{kide~iwa i 82,4 godini za devoj-~iwata) do 2060. godina znatno }eporasne.

Kaj ma{kite de~iwa koi }e sera|aat toga{ se o~ekuva da imaat`ivoten vek od 85 godini, a kaj de-voj~iwata od 89 godini.

Podogotvil M. Serafimovski

Vo 2050 god. sekoj sedmi Germanec }e bide postar od 80 godini

Vo Ohrid se odr`a sredba naaktivot na `enite penzio-nerki, kade zedoa u~estvo

`eni od 15 gradovi na Makedoni-ja, me|u niv i ~lenovi na aktivotna `enite penzionerki i od De-bar.

Nad 400 penzionerki koi u~es-tuvaa na ova sredba, iskoristijaprilika da se zapoznaat so ne-kolku istoriski mesta vo blizi-na na Ohrid: manastirot "SvetiNaum#, Zalivot na koskite, Samo-ilovata tvrdina i drugo.

Vo me|uvreme vo hotelot"Sileks” se odr`a sredba nazdru`enijata koi dojdoa voOhrid.

Sredbata ja otvori preseda-telkata na ohridskiot aktiv Ru-

`a Baleska, koja zboruva{e zazna~eweto na `enite penzioner-ki i nivnata ulloga vo op{tes-tvoto. Potoa, presedatelot naSojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija Du{ko[urbanovski ja pozdravi sred-bata, istaknuvaj}i deka `eniteigrat golema uloga za ~ekorewenapred vo op{estvoto. Toj dodadedeka vakvite sdedbi pridonesu-vat za razmena na iskustva na`enite od cela Makedonija, kakoi za nivno zdru`uvawe i socija-lizirawe.

Penzionerkite od Debar is-taknaa deka ova e prodol`uvawena aktivnostite na nivnoto zdru-`enie, i deka ovaa sredba imovozmo`uva i tie da bidat u~es-

nici na ovie manifestacii, koiza niv imaat golemo zna~ewe.

Pretsedatelkata na aktivot nazdu`enieto na Debar, MarionkaU{telenca, istakna deka `eniteod Debar se aktivni i na mnogusredbi se nagradeni za nivniteaktivnosti. Spored nea, na oviesredbi doa|a do zapoznavawe,dru`ewe i rezmena na iskustvame|u `enite od cela Makedonija.

Dru`eweto, ~itaweto na poe-zija, muzikata i pesnata i daleposeben ubav belek na ovaa sred-ba na `enite penzionerki prinivnata poseta na Ohrid.

Vjolca SadikuIzbor od "KOHA” vesnik na

albanski jazik

Penzionerkite od Debar ne odmoraat

Rodena pred osumdeset i ednagodina, vo [tip, gradot podInsarot, baba Cveta Nik~eva

Sokolova gi minuva svoite ta`nistare~ki denovi, bez nikoj svoj,bez potrebnata gri`a, bespomo{nai sama. @ivotot na baba Cveta bilte`ok i ispolnet so gri`i i gubi-toci.

Mo`ebi ubavi denovi bile samoonie koga bila mlada skoevka ilimlada nevesta. No ubavoto pomi-nuva, a ostanuva ona neubavoto,te{koto, ma~noto...

Denes baba Cveta `ivee sama vostanot za koj i duri nema dokaz de-

ka i pripa|a. Pokojnise nejziniot soprug,roditelite, a i mnogunejzini vrsnici iprijateli... Se obide-la da najde zamena iqubov kaj mlad bra-~en par, so koj sklu-~ila dogovor za do-`ivotno izdr`uvawe,no i tuka ne pominalakako {to treba. Namesto qubov igri`a, tie i pru`ile problemi iraspravii. Denes edinstven nejzinprijatel e edna mlada `ena koja ipomaga poprijatno da gi pomine

ta`nite stare~ki de-novi. Zatoa na{ataposeta ja izraduva. Apri toa taa ja otvoridu{ata i ni ja raska`asvojata `ivotna pri-kazna.

Baba Cveta ne eedinstvenata osamenai iznemo{tena stari-ca. Gi ima pove}e i na

sekade. Tie se `elni za dobarzbor, poseta i gri`a. Im trebamalku, toa za nas e malku, no za nivpretstavuva mnogu, pretstavuva se.

Trajko Boseovski

Ta`nata prikazna na Cveta Nik~eva Sokolova

Na vnukotGlej kako od zaseda yirkaistr~uva so nasmevka na licetoi so qubov vo o~ite.Se izviva kako glas od slavejme gu{nuva, se raduva,se raduvame i dvajcata.Koj pove}e se raduva?milo, nemoj brzo da mi porasne{dedo saka podolgo so tabe da si poigra.

PorakaSine, bidi podgotven za patot {to te ~ekamalku koga mazen, a pove}e rapavmenliv i minliv kako misla brza.Bidi mudar gradinar na svojot `ivotizberi go najubavoto cve}e,dari mu ne`nost na svetot,zborovite pesna neka ti bidat.

Kiro Jonzoski penzioner

ViulicaViulica napliv {to vo mene blika,so seta sila v du{a te kanam,otkorni go par~e qubov i za mene,ko trendafil crven {to v zori mirisa.

Vo sonot te qubam i silno miluvam,kaj sni{tata moi za tebe nedopreni,crvenata bulka sred klasje {to blika,voshit mi budi, vo predgratka mami.

Zad beli oblaci sonce se sokriva,ubavinata tvoja zdivot mi go zema,vino`ito so do`d snaga ti miluva,soni{tata pusti me kornat od tebe.

I vo son se lutam, {to sonce te gleda,ubavinata tvoja nikomu ne ja davam,oblakot go molam sonceto da go sopre,jas so bakne` sakam malku da te dopram.

Ago Haurdi}, penzioner od Kumanovo

Banglade{ e treta zemja po najgolem broj na siroma{ni starilu|e vo svetot, po Indija i Kina. So pomo{ta na HelpAge Inter-national partner, the Resource Integration Centre (RIC) Vladata na

Banglade{ vovela t.n. old-age allowance (nagrada za starost), edenvid socijalna penzija za najstarite i najsiroma{ni `iteli na Ban-glede{, koja startirala u{te vo 1998 godina. Celta na ovaa finan-siska pomo{ ili socijalna penzija bila da im se pomogne na najsta-rite i najsiroma{nite lu|e, na onie koi ne dobivaat finansiskisredsta po nikoja osnova, da pre`iveat. Vakvi lu|e vo Banglade{ima najve}e vo ruralnite sredini, pa zatoa na po~etokot, ovaa soci-jalna penzija ja dobivale po 20 stari lu|e od sekoj region, a koj }edobie socijalna penzija odreduvala upravata na taa oblast na koja

pripa|aat starite lu|e-korisnici na ovaa fi-nansiska dobivka. Ko-risnik mo`el da bidesekoj postar od 57 godinibez sredstva za `ivot,no i onie koi nemaatzemja, a ~ii godi{ni pri-mawa se pomali od 3 000taki ili pomalku od 42$na godi{no nivo, a se sohroni~ni i drugi bolestii ne se sposobni da ra-botat. Interesen e poda-tokot {to pove}e od po-lovina od korisnicite

se `eni. (Sekade poslabiot pol podolgo `ivee?!)Socijalnata penzija iznesuva 165 taki ili 2.6$ mese~no. Mnogu e

malku, no stari siroma{ni lu|e ima vo Banglade{ mnogu, pa toa mal-ku e sepak e ne{to, smetaat korisnicite koi bile anketirani! Ko-risnicite ja zemaat svojata starosna socijalna penzija vo ekspozi-turite na dr`avnata Sonali-banka, so legitimacii koi se registrira-ni so potpis vo registarot na Social Welfare Office, ne{to sli~no ka-ko na{ite Centri za socijalna pomo{.

Seto ova spored Ministerstvoto za socijalna rabota i finansiina Banglade{ (Ministry of Social Welfare and financed), dr`avata gopokriva od buxetot i iznesuva 0.03% od GDP. Vo 2006 brojot na ko-risnici na starosna socijalna penzija vo Banglade{ iznesuval 1.32milioni lu|e, no toj broj rapidno raste. Istra`uvawata poka`aledeka ovaa stare~ka socijalna penzija korisnicite ja tro{at 60% zahrana, 30% za lekovi i 10% za se ostanato.

Vakvi obidi i proekti ima i vo drugi siroma{ni zemji, no i vosredno siroma{nite. Vladite zaedno so drugi zainteresirani sub-jekti, kako i Lokalnite upravi i razni gra|anski zdru`enija vosklop na Older Citizens Monitoring proektot, barat na~ini i formi dagi za{titat od siroma{tija i bezizleznost, da gi spasat i za{titatstarite lu|e koi se primorani i po starost da rabotat i po 10 ~asadnevno za minimalni sredstva, za da nabavat raka oriz ili korkaleb. Ovoj problem e posebno zagri`uva~ki vo Azija, Afrija, Indija,no i vo zemjite vo tranzicija. Eve nekoi podatoci koi slikovito japrika`uvaat sostojbata so starite lu|e vo svetot:

Pomalku od eden na sekoi pet stari lu|e prima nekakva penzija,koja vo golem procent ne e dovolna za `ivot

Pove}e od 70% ma`i postari od 60 godini prodol`uvaat da ra-botat

Vo Malavi pak, skoro 100% od ma`ite i pove}e od 80% od `e-nite postari od 60 godini primorani se da rabotat, viza vi, samo20% od ma`ite i 10% od `enite vo Anglija.

Richard Blewitt, Chief Executive of HelpAge International veli: - Siroma{tijata, migracijata, starosnata diskriminacija, prome-

nite vo semejstvoto kako elementarna op{testvena edinka gi zagro-zuvaat najve}e starite lu|e, prinuduva}i gi da baraat na~in da pre-`iveat, da rabotat i koga se na granica na svoite psihofizi~kimo`nosti, branej}i si go dostoinstvoto! Starite lu|e se izlo`uvaatna mnogu opasnosti bidej}i nivnite prava se lo{o ili voop{to ne seregulirani, a dobivaat i mnogu pomala dnevnica. Nie od HelpAgeInternational apelirame do site Vladi vo svetot da inplementi-raat nekakvi nekontributivni socijalni starosni penzii za pod-dr{ka, za{tita i bezbeden `ivot na site stari lu|e vo svetot.

Inaku, interesen e podatokot deka starosna socijalna penzija imavo 72 zemji, 46 od ovie sesredno ili mnogu siro-ma{nite zemji, no sta-re~kite socijalni pen-zii se mnogu mali voodnos na socijalnitepenzii vo bogatite zemji.

I na krajot kako zaklu-~ok: Spored site istra-`uvawa, starite lu|e sepodzaboraveni i margi-nalizirani od op{tes-tvata i kako lu|e, i kakorabotna sila, i kako po-pulacija vo koja ima aku-mulirano golemo `ivotno iskustvo, i kako populacija na koja i tre-ba za{tita i vnimanie, i na niv se prisetuvaat dosta retko i toanaj~esto vo vreme na izbori, pri nekoi istra`uvawa i proekti iliokolu Prvi maj, Denot na trudot ili Prvi oktomvri, Denot na stari-te lu|e! Mnogu op{testva ovaa ranliva i ~uvstvitelna populacija ja~uvstvuvaat kako tovar, zaboravaj}i deka patot kon nivnata vozraste neminoven tek na ~ove~kiot `ivot. Nepravedno, no vistinito!

Podgotvila K.S.Andonova(podatocite se od Internet)

Starosni socijalni penzii vo Banglade{

POETSKO KAT^E

REKLAMI PENZIONERplus j uli 201014

Prili~no pijan ~ovek zvonina vratata od eden stan. Mu otvara ubavazgodna `ena. Toj siot nasmean i veli:

- Ne ve poznavam, ama nema vrska.Povelete vlezete.

* * *- [to e Trpe, {to si svetnal, {to si tolku

radosten?- Imam prinova!- Ti, na osumdeset godini!?- Da be, imam vnu~e!

* * *Na op{to religiski sobir diskutiraat ka-

toli~ki sve{tenik, rabin i pop koga vsu{-nost zapo~nuva vistinskiot `ivot.

Katoli~kiot sve{tenik:- @ivotot zapo~nuva od momentot na

za~nuvawe.Rabinot:- @ivotot zapo~nuva od momentot na

ra|awe na ~ovekot.Popot:

- I dvajcata ne ste vo pravo. @ivototpo~nuva koga popadijata }e gi zeme decata i}e otide edna nedela so niv kaj majka i!

* * *Nevropsihijatrot:- Dali vo va{eto semejstvo imate nekoj

du{evno bolen?- Da, ma`ot mi.- I {to mu e?- Si zamisluva deka toj e glavniot doma!

* * *- Gospodi Trpe na {to li~i{. Celiot si

modar, edvaj odi{. Da te odnesam doma kaj`ena ti, so kola sum.

- Nikako, pa jas od tamu edvaj izbegav!* * *

Lekarot go pra{uva pacientot:- Imate li vo semejstvoto problem so

alhoholot?- Jas nemam doktore, ama `ena mi ima.- Kako toa?- Pa taka, koga }e se napijam taa sosema

poluduva, mava so se {to }e najde!

ZABAVAPENZIONERplus j uli 2010 15

Lavot, carot na `ivotnitese zapletkal vo love~kamre`a. Od bes i negovotorikawe se tresela {umata.Edno gluv~e go ~ulo negovotosilno rikawe i dotr~alo davidi {to e rabotata.

- Zo{to rika{ tolkusilno? - go pra{alo malotogluv~e.

- Mavni mi se ottuka, u{teti mi fali{. Neli gleda{deka sum faten vo mre`avai }e me ubijat.

- Ne gri`i se, jas }e te spasam.- Kako da ne, jas car na `ivotnite, silen i mo}en ne mo`am da se oslobodam,

ti }e me spasi{!Gluv~eto po~nalo da ja gricka mre`aata i po izvesno vreme lavot se oslo-

bodil i posramen si zaminal kako dol`nik na maloto gluv~e.

Lavot i gluv~eto

M.T.

Porano ili podocna re~isi se~ija kosa pobeluva, nopri~inata za toa nikoga{ ne bila jasna. Minatata prolet timjaponski istra`uva~i izjavija deka mislat oti ja prona{lepri~inata-stres predizvikan od radijacija.

Vo sekoja folikula na vlaknoto ima populacija na melanoc-itni steblesti kelii, koi se odgovorni za bojata na kosata ikoi pobrzo umiraat ako se podlo`eni na stres zaradi radi-jacija. Emi Nishimura od Univerzitetot vo Kanazava, i nejzi-nite kolegi gi bombardirale kafeavite i crnite gluvci soradijacija {to ja uni{tuva DNA. Posledicite, kako {to eopi{ano vo izve{tajot objaven vo spisanieto "Kelija”, mela-nocitite koi trebalo da se obnovat, namesto toa samo sozre-ale i izumrele. Kafeavite i crnite gluvci naskoro pobelele.Istra`uva~ite iznesuvaat tvrdewe deka izumiraweto namelanocitite mo`e da e na~in na koj teloto se sprotivstavu-va na potencijalnite kancerozni kelii stresno ozra~eni.

Spored edno istra`uvawe vo Finska, ~ove~kata urinaizme{ana so strugotini od drvo, dava ekolo{ko, bezbedno iefikasno |ubrivo. Vo testovite so nasadi od domati, me{a-vinata donela isto tolku plodovi kako i mineralnoto |ubri-vo, a domatite se testirani i ne poka`ale nikakvi {tetnibakterii i materii.

Dr`avite koi go zabranile pu{eweto vo javni sobi-rali{ta zabele`ale 27% opa|awe na srcevi napadi godi{no,a podocna po tri godini i 36% namaluvawe. Ovie rezultati sespored edna analiza od 13 istra`uvawa vo Evropa i SevernaAmerika.

Nau~incite vo Kina velat deka naezdite na skakulci sepojavuvaat po~esto za vreme na topli i suvi periodi, sugeri-raj}i deka klimatskite promeni mo`e da ja zgolemat nivnataza~estenost, kako i {tetnostta od toa.

Edna studija na Univerzitetot vo Kardif, VelikaBritanija, otkriva deka decata koi jadat slatka hrana, pove}ese skloni da izvr{at kriminalno nasilstvo koga }e bidatvozrasni. 69% od nasilnite izvr{iteli jadele slatko prekuden, sporedeno so 42% na u~esnici koi ne se nasilni i agre-sivni.

Hroni~niot zamor od koj stradaat 17 milioni lu|e nizceliot svet, kone~no e povrzan so eden specifi~en virus:HMRV (henotropic murine leukemia-related virus). HMRV virusot eeden od trite poznati retrovirusi koi go napa|aat ~ovekot.Kancer-biologot Robert Silvermen od KlivlendskataKlinika, go izoliral ovoj virus pred tri godini, kaj lu|e koistradale od kancer na prostatata. Lu|eto imale imunolo{kidefekt {to dozvoluval virusot da se razmno`uva mnogu pobr-zo otkolku kaj zdravite lu|e. Pove}eto od niv ~uvstvuvalehroni~en zamor. Rabotej}i na toa pra{awe, biologot zaMikovic od Institutot Vitemor Peterson vo Nevada, testi-rala 101 pacient so hroni~en zamor. Taa objavila deka 67% odniv go imaat toj virus, a samo 3,7 % od zdravite lu|e gonemaat.

podgorvila: T. Gavrovska

ZANIMLIVOSTI KRSTOZBOR

Humor

Ako e toa son, toga{ti si lo{ son!!!Ne draga moja, toa

se vika son.

Dragi, nemo`am da pominam pokraj ogledalo, a so zadovolstvoda ne zabele`am kolku sum ubava.Dali e toa grev?

SKANDI INVAINVA--LIDITETLIDITET

SELO VOSELO VOBITOLABITOLA

ANITAANITAEKBERGEKBERG ^.^. SKANDISKANDI

PERSISKAPERSISKAMERKA ZAMERKA ZADOL@INADOL@INA

SIN NASIN NALIKAONLIKAON

ZRAK VOZRAK VORAZORNORAZORNODEJSTVODEJSTVO

PODOBRUPODOBRU--VA^ NAVA^ NA

KVALITETKVALITET

GGGGLLLLUUUUMMMMIIII--CCCCAAAATTTTAAAA

NNNNAAAAFFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

OBRABOTUOBRABOTU--VA^ NAVA^ NAZEMJAZEMJA

GRADACIJAGRADACIJANANA

MOTORNOTOMOTORNOTOMASLOMASLO

BOG NABOG NAPODZEMJETOPODZEMJETO

VIOLI-VIOLI-NISTOTNISTOT

VIVALDIVIVALDIAL KORALIAL KORALI

STAROGR^KISTAROGR^KIPOETPOETITAL.ITAL.

ARTISTARTISTFRANKOFRANKO

ABEBEABEBEBEKILABEKILA

EPONIM NAEPONIM NAITALIJAITALIJA

NERANINERANI--MAJKOMAJKO

ACAACAMATI]MATI]

GL. GRADGL. GRADNA ITALINA ITALI--

JAJAILJADAILJADA(TUR.)(TUR.)

@. IME@. IME(KATERINA)(KATERINA)

FALTA,FALTA,KARNERKARNER

GRAD VOGRAD VOHRVATSKAHRVATSKA

@. IME@. IME

LOKATORILOKATORIPATEKA NAPATEKA NADVI@EWEDVI@EWENA ELEKNA ELEK--TRONITETRONITE

UKRASNAUKRASNANARODNANARODNANOSIJANOSIJA

BRODBROD

VIDVIDMORSKOMORSKO

@IVOTNO@IVOTNO

PRVA SULPRVA SUL--TANOVATANOVA

@ENA@ENAVIDVID

MAJMUNMAJMUN

FUDB.FUDB.GOLMANGOLMAN

RADERADENEBESNONEBESNOSINILOSINILO

PRILOG ZAPRILOG ZAMESTOMESTO

RASKO[ENRASKO[EN

MA[KOMA[KOIMEIME

KOV^EGKOV^EG

EVREJSKIEVREJSKIMISTIMISTI--CIZAMCIZAM

BELABELAROBINKAROBINKAVO HAREMVO HAREM

NAPRAVANAPRAVAZAZA

MELEWEMELEWE

ISLANDSKIISLANDSKIISTORI^ARISTORI^ARTORGILSONTORGILSON

AVTOZNAKAVTOZNAKZA RIEKAZA RIEKA

ANGLISKAANGLISKABLAGORODBLAGOROD--

NI^KANI^KATITULATITULA

VODORODVODOROD

DVEDVESAMO-SAMO-

GLASKIGLASKI

ALBANSKAALBANSKATELEGRAF.TELEGRAF.AGENCIJAAGENCIJA

“SKRATENO““SKRATENO“

DEL ODDEL ODVOZILOVOZILO

(MN.)(MN.)“NOKAUT““NOKAUT“

AFRIKA.AFRIKA.PLEMIWAPLEMIWAIMETO NAIMETO NA

SKIJA^KATASKIJA^KATASMETANINASMETANINA

ZNAK ZAZNAK ZAKALCIUMKALCIUM

ARTI-ARTI-SKATASKATA

MARGARETMARGARET

AVTOMOAVTOMO--BILISTOTBILISTOTPETERSONPETERSON

CEZIUMCEZIUM

AKVARIAKVARI--UMSKAUMSKARIPKARIPKA

TONTON

ATLETI-ATLETI-^AROT^AROTJURIJJURIJ

OBLAST VOOBLAST VOMAKEMAKE--

DONIJADONIJA

DENAR DENAR OGROMNIOGROMNIVODENIVODENI

PROSTAN-PROSTAN-STVASTVA

AVTOZNAKAVTOZNAKZA OREGONZA OREGON

SVR[U-SVR[U-VA^KAVA^KA

HRVATSKIHRVATSKIKOMPOZIKOMPOZI--

TORTORZVONIMIRZVONIMIR

GRAD VOGRAD VO[VEDSKA[VEDSKA

TVRDATVRDAGUMAGUMA

TEMPERA-TEMPERA-TURA TURA

ARTISKATAARTISKATADEREKDEREKMARKAMARKA

FRAN. AVTOFRAN. AVTO--MOBILIMOBILI

AMER.AMER.ROK GRUPAROK GRUPA

GODINAGODINA

(LAT.)(LAT.)

JODJOD

FIL ZAFIL ZATORTATORTA

“DOKTOR““DOKTOR“

GRAD VOGRAD VOFRANCIJAFRANCIJA

STAROGR^KISTAROGR^KIPOET ODPOET ODEPIDAUREPIDAUR

PROIZVODPROIZVODNANA

POTNITEPOTNITE@LEZDI@LEZDI

PREDLOGPREDLOG

TERENSKI AVTOMOBILTERENSKI AVTOMOBIL

VID MALVID MALAVTOMOBILAVTOMOBILINIC. NAINIC. NA

ARTISKATAARTISKATAIVKOVSKAIVKOVSKA

VIDICI PENZIONERplus j uli 201016

Na 11-ti juni, vo organizacija na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija, Organizacioniot odbor i Komisijata za kulturno zabaven`ivotn pri SZPM, vo Domot na kulturata vo Sveti Nikole, se odr`a

Regionalna Folklorna revija na penzionerite.

Obele`je na ovoj region bea prekrasnite horski napevi, podzaboravenitetradicii, glasovitite pesni, izvornite insrtrumenti i bogatiot kolorit na no-siite od ov~epolieto, krivopalane~kiot i kratovskiot kraj, radovi{ko,

probi{tipsko idrugite zdru`e-nija od regionot.

Na revijata na-stapija osum zdru-`enija na penzio-neri od severois-to~niot del naMakedonija: Ku-manovo, KrivaPalanka, Kratovo,Probi{tip, Zle-tovo, [tip, Rado-vi{ i gradot do-makin Sveti Ni-kole.

Vo prijatno uk-rasenata sala naDomot na kultura-ta se pee{e i seigra{e dva ipol~asa.

Na samiot po~e-tok gostite gi po-zdravi i im posa-ka prijatno i top-lo dobredojdepretsedatelot naZPO Sveti Niko-le Mirko Dana-ilov, a ne izosta-naa i pozdravite odpretstavnicite naLokalnata samoup-rava. Pretsedava~otna sovetot, VaskoPa{evski na u~es-nicite im posakamnogu zdravje, ubavnastap i da bidatprimer za mladitegeneracii kako seneguva i ~uva folk-lornoto bogatstvopna na{ite narodi.Moja `elba e, istak-

na Pa{evski, niepomladite da bi-deme sledbenicivo ovie razigranii raspeani sedo-kosi vqubenicivo na{ite tradi-cii.

Revijatata zaotvorena ja pro-glasi potpretse-datelot na Soju-zot na zdru`eni-jata na penzione-rite ^edo Geor-gievski, koj goistakna zna~eni-eto na ovie sredbi za tretata `ivotna doba,bidejki preku aktivnostite na sportsko ikulturno pole i drugi formi na organizi-rani dru`ewa penzionerite si go prodol-`uvaat `ivotot i se ottrgnuvaat od sekojd-nevnoto sivilo koe gi pritiska.

Vo izveduva~kiot del sleduvaa nastapitena kulturno umetni~kite dru{tva, horovitena starogradski pesni, solistite, peja~kite

grupi i instrumenta-listite. Se ni`eapesna do pesna, orodo oro, se sozdava{eeden ubav i `ivopi-sen folkloren ger-dan.

So golemo vnima-nie i burni aplauzise prosledija hor-skite napevi, izvor-nite pesni i ora, po-dzaboravenite obi-~ai i karakteristi~-nite izvorni instru-menti: gajdata, kema-neto, kavalite, gus-

lite i tapanite.Na krajot pretse-

datelot na komisija-ta za kulturno- za-baven `ivot, Du{koPereski na u~esni-cite im gi vra~i pri-znanijata za u~estvovo revijata. Sred-bata zavr{i vo pre-krasniot ambijent nahotelot Ov~e Pole,kade se igra{e i pe-e{e do docnite po-pladnevni ~asovi.

M.Zdravkovska

Sveti Nikole: Osma regionalna revija na pesni, muzika i igri

Horski napevi, tradicii i bogat kolorit na makedonski nosii

MirkoDanailov

VaskoPe{ev

^edoGeorgievski

ZP Kumanovo

ZP Zletovo

ZP Kratovo

ZP Sveti Nikole

ZP Probi{tip

Dodeluvawe na priznanija

ZP Kriva Palanka

ZP [tip

ZP Radovi{