ŠOLSKI KLOPOTEC

Glasilo podružnične osnovne šole

Zgornja Ložnica

2013/2014

Šolsko glasilo ŠOLSKI KLOPOTEC

Osnovna šola Pohorskega odreda, POŠ Zgornja Ložnica, šolsko leto 2013/2014

Uredniški odbor:

Žiga Vodušek, 4. c, Lan Verko, 4. c, Vid Šteinfelser, 4. c, Domen

Justinek, 4. c, Maruša Petrišič, 5. c, Amadeja Kos, 5. c, Gašper Jesenek,

5. c, Katja Pliberšek, 6. c

Mentorica in oblikovalka: Mateja Ivič

Sliki na naslovnici: Urška Viher in Lea Koprivnik, 2. d

KLOPOTČEVI PRISPEVKI

6. c

Moje ime je Filip. Pišem se Ajd. Star

sem 6 let. Stanujem na vasi.

Obiskujem 1. razred. Imam okrogel

obraz in zelene oči. Moji lasje so

kratki in temni. Rad se igram z Lego

kockami.

Ime mi je Anej. Pišem se Tomazini.

Star sem 6 let in obiskujem 1.

razred. Stanujem na Zgornji Ložnici.

Moje oči so sive barve. Imam kratke

rjave lase. Rad igram nogomet.

Moje ime je Mija. Pišem se Ahej. Stara

sem 7 let in obiskujem 1. razred.

Stanujem na Kostanjevcu. Imam

okrogel obraz. Moje oči so sivomodre

barve. Imam kratke, svetle lase. Rada

imam konje, zbiram pa tudi Fili

konjičke.

Moj najboljši prijatelj je Jan Smogavec. Rad se smeji

in včasih se smejiva skupaj. Rad se igra z žogo in

včasih skupaj tudi tekmujeva.

Silvo Ozimič, 6. c

Moj najljubši športnik je Lionel

Messi. Všeč mi je, ker je zelo dober

nogometaš in zadane veliko golov.

Tudi jaz rad igram nogomet. Kadar

gledam tekme, navijam za Barcelono.

Želim si, da bi si lahko ogledal tekmo

na stadionu Camp Nou.

Jan Gracej, 5. c

3. d

Moje ime je Neja. Pišem se Dušej.

Obiskujem 1. razred. Doma sem v

Gladomesu. Imam ovalni obraz in modre

oči. Moji lasje so svetli. Rada se igram

s prijateljicami. V šoli se prijetno

počutim. Zbiram igračke.

Moje ime je Maj. Pišem se Jelenko.

Obiskujem 1. razred. Star sem 6 let in

stanujem na vasi. Moje oči so zelene

barve. Moji lasje so kratki in svetle

barve. Treniram atletiko.

Aljaž Ozimič, 5. c Jan Ačko, 4. c

Moja najljubša športnika sta Lionel Messi in

Cristiano Ronaldo, saj sta najboljša nogometaša na

svetu. Zame sta dobra tudi zato, ker imata

odlično športno postavo. Sta najvrednejša igralca

na svetu. Tudi moji sošolci se zanimajo za ta

šport. Sam bi rad postal nogometaš, saj mi je všeč

ekipna igra.

Sašo Zafošnik, 6. c

Mojemu najboljšemu prijatelju je ime Sašo. Ima

svetle lase in modre oči. Rad se športno oblači.

Včasih je nagajiv, vendar je do mene zmeraj zelo

prijazen. Ne izda skrivnosti in mi velikokrat

pomaga.

Ajlaž Janžič, 6. c

Moje ime je Teja. Pišem se Justinek.

Stara sem 6 let in obiskujem 1.

razred. Stanujem v Gladomesu. Moje

oči so sivozelene barve. Imam

srednjedolge lase. Rada se igram z

bratcem Markom.

Moje ime je Gaja. Pišem se Kos.

Obiskujem 1. razred. Doma sem na vasi.

Stara sem 7 let. Moje oči so sive

barve, lasje pa svetlorjave. Rada se

igram z muco Liz.

Kaj bi delal, če bi postal neviden?

(domišljijski spis)

Že od nekdaj sem si želel postati neviden.

Nekega dne sem hodil po ulici. Prišel sem do trgovine,

kjer sem opazil napis »RECEPT ZA NEVIDNOST«.

Recept je stal 21 EUR in kupil sem ga. Zmešal sem belo

barvo, vodo, moko in sladkor. Vse to sem polil po sebi in

že sem postal neviden. Počel sem same lumparije.

Sošolcu sem dal torbo v vodo, sošolki pa skril zvezke in

jo spotaknil.

Nekega dne, ko sem jo hotel ušpičiti še učiteljici, je

nevidnost izginila. Učiteljica me je povedala staršem in

mama me je za uho vlekla do doma.

Vid Šteinfelser, 4. c

3. d razred

Čarobna piščal

Torej, tako se je zgodilo. Novica se je razširila po vsej

deželi, v druga kraljestva. V tisto deželo so prihajali

mladeniči iz celega sveta, a je nihče ni mogel

razveseliti. V neki vasi pa je živela mati, ki je imela

zelo lenega sina, tako lenega, da se še mu do vodnjaka

po vodo ni ljubilo.

Nekega dne pa je bila njegova mama že sita te lenobe

in se je tako razjezila, da je mladenič le vstal in se

odpravil do vodnjaka po vodo. Na pol poti je na tleh

zagledal piščal, ki jo je pobral in nanjo začel igrati.

Igral je tako sila lepo, da je tudi ta novica prešla po

vsem svetu. Mladenič se sploh ni zavedal, kako dolgo že

igra in zato ga je njegova mama odšla iskat k vodnjaku,

saj jo je skrbelo, kje se tako dolgo potika. Našla je

samo prazno vedro in nič drugega. Odšla je domov, saj

je mislila, da so ga požrle divje zveri. Jokala je tako

dolgo, da je od njenega jokanja nastal že ribnik. V

kraljestvu z osamljeno kraljično pa so kraljevi

svetovalci izvedeli za mladeniča. Kralj je takoj poslal

po njega, saj je mislil, da bi morda lahko on pozdravil

njegovo hčer. Minil je en mesec in kraljevi možje so

končno našli mladeniča in ga odpeljali v kraljevi dvorec.

Tam ga je kralj prosil, naj samo enkrat zaigra na piščal,

da bi morda on lahko ozdravil hčer. Mladenič je izpolnil

ukaz in pred oknom kraljične začel igrati. Kraljična je

pogledala skozi okno in očeta vprašala, kdo tako lepo

igra. Kralj je spoznal, da je mladenič, prej poznan kot

lenuh, razveselil njegovo hčer. Zaradi tega mu je v

zameno ponudil kraljevi dvorec, svojo hčer in šest

vozov denarja. Ampak mladenič je vzel samo šest vozov

denarja in kraljevo hčer ter se napotil domov. Ponovno

se je spomnil na mater. Ko ga je mati videla, je bila

presenečena.

Mladenič in njegova mati nista bila več revna, saj sta

imela obilo denarja. Kraljična pa je bila zaradi tiste

piščali srečna in se z mladeničem čez nekaj tednov

tudi poročila.

Tilen Justinek, 6. c

5. c Ana Lugarič in Larisa Smogavec, 3. d

Pustolovščina

(doživljajski spis)

Zjutraj smo se zbudili in k nam sta prišli Ana in Anja.

Odpeljali smo se v avstrijsko mesto Graz. Vozili smo se zelo

dolgo, zato smo si krajšali čas z igro. Igrali smo se različne

igre in fotografirali okolico. Skrbelo nas je, da bo spet

gneča.

V čokoladnici smo že bili. Prvič je bila takšna gneča, da

nismo mogli parkirat avtomobila. Ko smo se sedaj pripeljali,

je bila gneča kar velika, vendar smo našli prostor za

parkiranje avtomobila. Pri recepciji smo srečali gospoda iz

Slovenije in se z njim pogovarjali v našem narečju. Vodil nas

je do velike dvorane. Tam smo si najprej ogledali film. Nič

nisem razumel, saj je bil film v angleškem jeziku, podnapisi

pa v nemškem. Nato smo si ogledali, kako se prideluje

čokolada. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo si naredili kakav.

Dolga pot nas je nato pripeljala na zrak.

Ogledali smo si še živalski vrt. Videli smo koze, male zajčke,

osle, ovce … Na sredini je stal velik tobogan rumene barve.

Zraven je bil kino. Blizu živalskega vrta gojijo tudi radič,

paradižnik in ostalo zelenjavo. Nato smo ugotovili, da so to

sestavine, ki ne sodijo k čokoladi. Preden smo se odpravili

domov, smo kupili tudi čokolado in kakav.

Ker smo morali domov, smo bili otroci razočarani. Želeli smo

še ostati. Mami mi je obljubila, da se bomo še kdaj vrnili.

Vid Šteinfelser, 4. c

4. c

Presenečenje je uspelo

(doživljajski spis)

Nekega dne je ati praznoval 50 let. Dogodek mi je zelo

ostal v spominu, kot da bi se to zgodilo včeraj.

Ati mi je zmeraj govoril, da si želi, da bi mu za njegov

50. rojstni dan zapela. Na skrivaj sem hodila k svojemu

bratrancu Primožu, ki igra harmoniko, da sva vadila. Jaz

sem pela, on igral. Mami se je atiju lagala, da hodim k

babici. Dneve in dneve sem vadila, da sem pesem že

skoraj pred atijem zapela. Ko sem se jo naučila, smo

lahko šli nakupovat. Kupili smo oblačila za rojstni dan.

Kupila sem si črno oprijeto krilo in črne čevlje, zeleno

jopico in belo majico.

Atijeva zabava je bila 8. 2. 2013. Na vabilih je pisalo, da

je zabava ob 18.00 v restavraciji Pem. Povabljeni so

začeli prihajati in bilo je veliko daril. Prišla je tudi moja

najboljša prijateljica Eva s svojima staršema in bratcem

Vidom. Sedeli smo za mizah in se pogovarjali, nato pa je

prišel še muzikant. Igral je na harmoniko do večerje. Kot

bi mignil, je bila ura 21.00. Muzikant me je vprašal: »Si

pripravljena, greš pet?« »Ne, še kakšno uro bi počakala,

da zvadim!« Z Evo sva odšli na stranišče in bila sem zelo

nervozna. Eva mi je rekla: »Vse bo v redu. Ko bo moj ati

Aljaž Ozimič, 5. c

star 50 let, bom tudi jaz pela, obljubim!« In bila sem na

vrsti. Nisem našla besedila, vendar sem ga na koncu

imela v svojem žepu in odhitela sem pred mikrofon.

Besedilu je bilo naslov Veš oče. Ko sem odpela, je ati

prišel do mene in me objel. Eva je rekla: »Tako te je

objel, da so ti spodnjice ven pogledale.« Hahahahaha.

Vsi so mi za nastop čestitali: » Bravo, Klara!« Celo moški

so jokali. Zabava se je nadaljevala s torto. Nekaj časa

sem še bedela, nato pa sem zaspala kar na stolu.

Naslednji dan sem se zbudila ob 14.00. Presenečenje je

uspelo. Zelo sem bila vesela, ker so bili veseli tudi ostali.

Z malimi presenečenji lahko presenetiš veliko ljudi. Malo

me je bilo strah, ker so mi spodnjice pogledale ven,

ampak saj skoraj nihče tega ni videl.

Klara Ajd, 6. c

Aljaž Ribič, 4. c

Na izletu

Včeraj smo bili na šolskem izletu.

Odpeljali smo se v živalski vrt.

Najprej smo si v prvi sobi ogledali

dve živali. Prva žival je bil majhni

ježek, ki ni pikal, če si ga pobožal.

Druga žival je bila kača, ki sem se

je bala. Nato smo si ogledali še

druge živali.

Zoja Podgoršek, 2. d

Pia Aprisnik, 1. d

Domen Justinek, 4. c

Na izletu

Včeraj smo bili na izletu. Šli smo v

Ljubljano v živalski vrt. Ogledali smo si

veliko živali. Po obisku živalskega vrta

smo šli na avtobus in smo se odpeljali v

središče Ljubljane. Tam smo si ogledali

Prešernov spomenik in Tromostovje. Na

Zgornjo Ložnico smo prispeli ob štirih.

Blaž Pišotek, 2. d

Na izletu

Včeraj smo bili na izletu. Odpeljali smo

se v živalski vrt. Najprej smo odšli v

hišo, kjer smo spoznali dve živali:

malega ježka in kačo. V živalskem vrtu

smo videli tudi surikate, zebre, noje,

pave, geparde, jaguarje, tigra in

morskega leva. Pred odhodom domov

smo si v trgovini kupili spominek.

Maja Brence, 2. d

Zoja Podgoršek, 2. d

Lan Smogavec, 3. d

Anja Pliberšek, 1. d

Gaja Kos, 1. d

Gašper Dovnik, 1. d

Lana Strnad, 1. d

Luka Mlakar, 1. d

Pustolovščina

(doživljajski spis)

Bilo je zgodaj zjutraj, ko sem se zbudila. Sonce je bilo že visoko,

zunaj pa toplo. Poletje je moj najljubši del leta, saj se ta čas

odpravimo na morje.

Stvari smo pripravili že zvečer in jih znosili v avto. Tudi jaz sem si

pripravila stvari za igro, s katerimi si bom popestrila ure, kadar je

dan najbolj vroč. Tako, odpravili smo se! Pot je bila kar naporna. Po

dolgih štirih urah vožnje smo se pripeljali v mesto Biograd, kjer smo

počakali trajekt. S trajektom smo se peljali na otok Pašman. Skoraj

smo že bili na cilju. Po nekaj minutah smo prišli do hiše, kjer

letujemo že četrto leto. Prtljago smo znosili v apartma in jo

pospravili. Končno se je začel težko pričakovani dopust. Ker otok že

dobro poznam, lahko grem sama na plažo. Na plaži sem srečala

znance iz prejšnjih let. Spoznala sem tudi novo prijateljico Lucijo, s

katero sva plavali, se igrali, nabirali školjke, se hladili s sladoledom

… Po treh dneh so na Pašman prispeli naši prijatelji Suzana, Marko,

Nuša in Ana. Stanovali so v isti hiši. Nekajkrat smo imeli piknik in

skupaj smo šli na večerne sprehode. En večer smo se dogovorili za

odhod v Biograd. Tam je bilo polno ljudi in trgovinice z raznimi

spominki ter nakitom. Kupila sem si uro. Bili smo tudi na sladoledu in

pijači. Čas je hitro minil in komaj smo ujeli zadnji trajekt. Dnevi so

minevali hitro in čez dvanajst dni je prišel dan za odhod domov. Z

žalostnim obrazom in pogledom smo se poslovili od lastnika in

njegove žene ter si zaželeli, da se drugo leto znova vidimo.

Z avtom smo se odpeljali proti domu. V avtu sem nekaj časa spala,

potem pa sem gledala skozi okno. Med potjo smo se ustavili in imeli

prigrizek, nato pa nadaljevali pot. Ko smo prispeli domov, mi je moj

žalostni obraz razveselil pes Zmago.

Neža Dovnik, 4. c

Ime mi je Lana. Pišem se Založnik. Stara sem 7 let.

Obiskujem 1. razred. Stanujem na vasi. Imam okrogel

obraz, modre oči in dolge svetlorjave lase. Obiskujem

glasbeno šolo.

1. d

Moje ime je Tim. Pišem se Kovše.

Star sem 6 let. Obiskujem 1.

razred. Doma sem na vasi. Imam

rjave oči in kratke rjave lase. Rad

se vozim s štirikolesnikom. Zbiram

kamne.

Moje ime je Anja. Pišem se

Pliberšek. Stara sem 7 let in

obiskujem 1. razred. Doma sem na

vasi. Imam svetle lase in modre oči.

Rada smučam in hodim v šolo.

Ime mi je Gašper. Pišem se Dovnik. Star sem 6 let in

obiskujem 1. razred. Star sem 6 let. Imam kratke

lase in modre oči. Rad hodim v šolo in listam knjige o

skrivnostih Zemlje.

OPB

V 3. razredu

Na začetku šolskega leta smo se zabavali. Prvi dan

nas je učila učiteljica Petra. Dobili smo nov urnik.

Šli smo v telovadnico, kjer smo se igrali. Zvedeli

smo, da si je učiteljica Romana zlomila nogo, zato

smo dobili novo učiteljico Andrejo Bohak. To je

bilo drugi dan. Najprej smo se predstavili in smo

se že začeli učiti. Spoznali smo tudi druge nove

učitelje. Učiteljica Romana nas je prišla obiskat.

Imela je bergle. To je bilo na začetku leta. Zdaj

je že skoraj konec leta. Všeč mi je bilo, ko smo

spoznavali nove učitelje. Ni pa mi všeč, če se kdo

poškoduje.

Luka Ahej, 3. d

Polomljeni zobje

Imel sem lepe snežno bele zobe. Bilo je poletje in neko

nedeljo se mi je pripetila huda nesreča. Z bratom Mitjo sva

bila razposajena in nagajala sva drug drugemu. Bila sva

nasmejana, potem pa me je brat Mitja potisnil, jaz pa sem z

glavo treščil ob stol.

Bil sem zelo prestrašen. Čutil sem, da v mojih ustih nekaj ni v

redu. Zobje so bili polomljeni. Koščki zob so ležali po vsem

prostoru. Šele naslednji dan sem odšel k zobozdravniku, ker

zobozdravniki ob nedeljah ne delajo. To noč sem zelo slabo

spal, saj nisem vedel, kaj vse mi bo zobozdravnik počel v

mojih ustih. Zelo hitro sem ugotovil, da me je zastonj

skrbelo. Najprej mi je zobozdravnik vse razkazal, šele nato

pa je začel popravljati moje zobe. Pokazal mi je celo

ordinacijo in vse pripomočke, ki jih uporablja. Zobozdravnik

je moje zobe brusil, lepil in gladil. Bil sem tako sproščen, da

sem svoje roke položil za glavo.

Moji zobje so še danes snežno beli in lepi. So nekaj

posebnega. Danes vem, da sem lahko razposajen, vendar

moram biti previden. V tej nesreči sem spoznal poklic

zobozdravnika, ki mi je zelo všeč. Morda si želim tudi sam

postati zobozdravnik.

Miha Polanc, 4. c

Vanesa Zlodej, 5. c

Michael Lenartič, 4. c

Anja Pliberšek, 1. d

Neža Dovnik, 4. c

Na izletu

Včeraj je bilo zelo zabavno. Bili smo na

izletu v živalskem vrtu. Najprej smo

bili v opazovalnici, kjer smo si ogledali

dve živali: madagaskarskega ježa in

kraljevega pitona. Videli smo tudi

surikate in zebre. Spoznali smo tudi

morskega leva. Po ogledu živali smo si v

Ljubljani pogledali Prešernov spomenik

in se posladkali s sladoledom.

Luka Lubej, 2. d

Na izletu

Včeraj smo se odpeljali v Ljubljano v

živalski vrt, kjer smo si ogledali živali.

Videli smo, kako morski lev skače v

vodi in se hrani. Okoli vratu smo imeli

kačo in božali smo ježka. Odpeljali smo

se v središče mesta, kjer smo videli

Prešernov spomenik. Posladkali smo se

s sladoledom.

Lea Koprivnik, 2. d

Na izletu

Včeraj smo bili na izletu. Vozili smo se

zelo dolgo. Najprej smo se odpeljali v

živalski vrt. Videli smo morskega leva,

ki je delal trike. Videli smo tudi

surikate. Odpeljali smo se še v

Ljubljano, kjer sem videla Prešernov

spomenik. Posladkali smo se s

sladoledom.

Urška Viher, 2. d

V 3. razredu

Prvi šolski dan je bilo zelo vredu, večinoma smo se

zabavali. Drugi dan pa smo se že učili in potem vedno več

in več učenja. V drugem razredu smo se učili pisane črke.

V tretjem pa že množenje in deljenje.

Imam veliko prijateljic, ena najboljših je Larisa. V

razredu nas je 16, 9 je fantov, 7 pa nas je deklic. Uči nas

učiteljica Romana. Največji v razredu je sošolec Jaka,

najmanjša je sošolka Lina.

V mesecu juniju lahko sedimo kakor želimo. Sedim z

Lariso in Karino, zraven Karine pa je Eva. Imamo se lepo.

Ines Motaln, 3. d

Sara Ajd, 4. c

V 3. razredu

Pri likovni umetnosti se učimo risati, slikati, oblikovati

iz papirja, plastelina in das mase. Naredili smo lepe

risbe in zanimive izdelke. Meni je bilo najbolj všeč, ko

smo izdelovali denar – kovance in oblikovali živali.

Risali smo na različne teme.

Tilen Godec, 3. d

Moje ime je Mitja. Pišem se Polanc in obiskujem 1.

razred. Star sem 7 let. Stanujem na vasi. Moje oči

so sivo modre barve. Imam kratke, svetle lase.

Zbiram školjke.

4. c

Ime mi je Matjaž. Pišem se Rorič

Vivod. Star sem 6 let in obiskujem

1. razred. Stanujem na Vrholah.

Moje oči so modre barve. Imam

svetle lase. Zbiram peresa in se

rad ukvarjam s športom.

Moje ime je Lana. Pišem se Strnad.

Stara sem 6 let in obiskujem 1.

razred. Stanujem na vasi. Moje oči

so modre barve. Imam dolge,

kodraste lase. Rada se igram na

travniku, kjer opazujem živali.

Ekološki krožek

Tim Kovše, 1. d

Teja Justinek, 1. d

Maj Jelenko, 1. d

Lana Strnad, 1. d

Gaja Kos, 1. d

V 3. razredu

Prvi šolski dan je bilo zelo zabavno, saj smo se po

dolgem času spet videli in zabavali. Pogovarjali smo se,

kako je bilo med počitnicami. Hitro je minil dan in

morali smo domov. In tako je bilo tudi drugi dan ko smo

v šolo lahko prinesli torbe, je bilo odlično. Spet jem

dobila veliko staro novih prijateljic: Evo, Karino,

Adrijano, Lino, Ano in Ines, ki je moja najboljša

prijateljica.

V šoli smo se vedno več učili in vedno bolj težko je bilo.

In danes je že skoraj konec šolskega leta, skoraj ne

morem verjeti, da je tako. Čas zelo hitro teče, skoraj

bomo že v 4. razredu. Moja najljubša dejavnost je

šport, ki ga obožujem že od malega, posebej nogomet.

Všeč mi je tudi matematika pa likovna umetnost.

Všeč mi bo, ko bodo počitnice, saj bomo z družino

večkrat šli na sprehod.

Larisa Smogavec, 3. d

O pomladi

Pomlad je zelo lep letni

čas.

Ta letni čas je čaroben.

Zdi se mi kratek in krajši

od drugih,

zato rada rišem pomlad.

Lina Justinek, 3. d

Rože

Rožice so lepe,

lepo cvetijo in dehtijo

in ko pride pomlad

najlepše dišijo.

Zato jih naberemo,

damo v vazo,

da prostor bo lepši,

dišalo bo krasno.

Eva Mlakar, 3. d

Terme 3000

V petek smo se z družino odločili, da bomo v soboto odšli

v Terme 3000. In smo šli.

Zjutraj smo se zbudili in najprej malo pogledali televizijo.

Potem smo se oblekli, si pripravili zajtrk in umili zobe. Ko

smo to naredili, smo začeli pripravljati stvari, ki smo jih

potrebovali za naš odhod. Potem smo se z avtom peljali do

tega kopališča. Ko smo prispeli, smo vprašali za gospo, ki

je prodajala karte. Sporočila nam je slabo novico.

Povedala je, da ni več prostih ležalnikov. Kljub temu smo

kupili celodnevno karto. Potem smo šli do omaric, se

preoblekli v kopalke in se odpravili do bazenov. Moja

sestra se je takoj odpravila v bazen. Jaz, mami in ati pa

smo upali, da bi našli vsaj en ležalnik. Nato smo srečali

gospoda, ki je bil tako prijazen, da nam je odstopil dva

ležalnika. Na ležalnik smo odložili torbo in odšli v bazen.

Najprej se mi je zdela voda mrzla, ampak sem se kmalu

navadila. Jaz, mami in ati smo nato šli v 'nafto'. To je bila

voda, ki je bila zelo topla, ampak tako umazana, da je prav

smrdela. Ko smo šli ven, sem bila vesela. Odpravili smo se

namreč v zunanji bazen in tam mi je bilo zelo prijetno.

Mami sem rekla, naj da noge narazen, saj sem hotela

zaplavati skozi njene noge. Pri tej igri sva s sestro tudi

tekmovali. Potem smo se spet odpravili v notranji bazen,

kjer se je začela vodna masaža. Bilo mi je zelo prijetno,

saj mi je vodni curek zmasiral hrbet. Ko se je masaža

končala, sem šla na ležalnik, kjer sem pojedla jabolko, saj

sem bila že zelo lačna. Nato sem šla nazaj v bazen in

takrat smo se dogovorili, da gremo ob enih na kosilo.

Minilo je pol ure in ura je bila dvajset minut do enih.

Takrat sem bila že zelo lačna. Končno je ura odbila ena in

odpravili smo se na kosilo. Jaz sem naročila juho,

piščančje medaljončke, krompirček, solato in puding. Tudi

sestra je naročila enako. Mami je jedla juho, mesne

kroglice s polivko iz bučk, piščančje meso, polnjeno s

šunko in sirom, solato in pecivo. Ati si je naročil enako kot

mami. Vsi smo si naročili vodo z okusom breskve. Ko smo

plačali, smo znova odšli plavat. Kopali smo se dve uri. Ker

sem bila znova lačna, sem na ležalniku pojedla puding, ki

mi je ostal od kosila. Ko sem ga pojedla, sem se s sestro

Meliso in mamo odpravila stuširat. Tudi ati se je prišel

stuširat. Nato smo vzeli torbo in odšli do omaric, kjer smo

se preoblekli. Ko smo se preoblekli, smo se odpeljali v

Prekmurje k moji prababici. Ob prihodu smo si podali roke

in odšli v hišo, v kateri je živela. Blizu je tudi hiša, v

kateri stanujejo naši znanci. Tudi oni so prišli na obisk in

tudi z njimi smo si podali roke. Pri prababici smo jedli, pili

in gledali skoke.

Po obisku smo se odpravili domov, kjer smo gledali

televizijo. Čez deset minut me je mama pospremila v

posteljo, kjer sem zaspala.

Nuša Trobentar, 4. c

2. razred

Pravljica o mački Anabeli in račku Petru

Nekega dne je šla račka Anabela na sprehod in je

srečala svojega prijatelja račka Petra.

Mačka reče: »Zdravo Peter. Kam pa tako hitiš?« »K

babici, grem na zajtrk.« odgovori Peter in odhiti k

babici.

Anabela gre dalje po gozdu. K se utrudi, gre proti domu.

Doma si skuha kavico. V krožnik strese piškote. Sede

pred televizijo, pije kavico, grize piškote in posluša

vreme. Zasliši zvonca. Tako se prestraši, da ji pade

skodelica na tla. Odpravi se odpret vrata. Zunaj stoji

raček Peter. »Tako dolgo si bil pri babici?« ga vpraša.

Raček odgovori: »Tako dolgo ja. Babica je imela polno

mizo dobrot, zelo sem se najedel.« » Vstopi, » mu reče

Anabela.

Potem se dolgo pogovarjata . »Zdaj je pa čas za počitek,

spat bo treba iti. » reče Anabela. Peter se poslovi in

pohiti proti domu.

Adrijana Leva, 3. d

Špela Gričnik, 2. d

Gašper Jesenek, 5. c

3. razred

Deževen dan

Dedek je stopil na hišni prag. Vzel je dežnik in

odšel na sprehod. Začelo je deževati in dedek je

odprl dežnik. Začel je pihati veter in dedku je

odpihnilo dežnik. Čez nekaj časa je dedku odpihnilo

še klobuk. Dedek je bil premočen in žalosten.

Pritekel je Jan in dedku prinesel dežnik in klobuk.

Skupaj sta odšla domov na vroč čaj.

1. razred

Materinski dan

V torek, 25. 3. 2014, smo na šoli tradicionalno

priredili proslavo ob materinskem dnevu.

Predstavili smo se učenci in otroci iz vrtca s

plesom in pesmijo. Bili smo zelo nervozni, ker smo

se hoteli čim bolje predstaviti. Na koncu so zapeli

še učitelji. Dvorana je bil polna. Mamicam smo

podarili rože.

Tine Šega, Matevž Šega in Luka Ahej, 3. d razred

6. razred

Kraljična Magdalena

(nadaljevanje pravljice)

(Živel je cesar, ki je bil neznansko bogat. V njegovem cesarstvu

je vsak lahko dobil, kar si je poželel. Vendar cesar ni bil srečen.

Njegova najmlajša hči je bila namreč neprestano žalostna,

čeprav je imela vsega v izobilju. Zdravniki so jo opozorili, da

lahko resno zboli. Cesar je obljubil bogato nagrado tistemu, ki bo

njegovo hčer razveselil.)

Nekoč je živel cesar, ki je bil neznansko bogat. Imel je hčerko

po imenu Magdalena.

Magdalena ni bila srečna, čeprav je imela vse, kar si je zaželela.

Nekega dne se je cesar odločil, da tisti, ki Magdaleni podari

skrinjo draguljev, postane njen mož. Čez nekaj časa je mimo

prijezdil princ in videl razglas cesarja. Odločil se je, da bo

Magdaleni podaril skrinjo draguljev. Naslednji dan je odšel do

gradu in potrkal na vrata. Cesarju je povedal, da mu je ime Heri

in da je Magdaleni prinesel skrinjo draguljev. Cesar je poklical

Magdaleno. Ko je zagledala Heria, se je vanj takoj zaljubila. Tudi

Heri se je zaljubil vanjo. Čez nekaj časa sta se poročila. Heriju in

Magdaleni se je rodila prelepa princeska po imenu Luna. Luna je

za svoj deseti rojstni dan dobila zlato žogo s čudežno močjo.

Luna je odraščala in postala prava princeska. Nekega dne si je

zaželela, da bi spoznala princa in želja se ji je uresničila. Na

vrata je potrkal princ. Ko ga je zagledala, pa ji ni bil všeč in

odločila se je, da bo živela sama. Nekega dne je kupila psa, ki je

bil drugačen od drugih. Ta pes je znal govoriti. Čez nekaj časa ga

je Luna poljubila in pes se je spremenil v lepega princa.

Luna se je poročila, Heri in Magdalena pa sta grad prepustila

Luni. Živeli so srečno do konca svojih dni.

Katja Pliberšek, 6. c

Mija Ahej, 1. d

Aleks Korošec, 2. d

Lepo je bilo

v 2. d …

- na plavalnem

tečaju

(Blaž Pišotek)

- ko smo

gledali film

(Aleks

Korošec)

- na šolskem

izletu

(Maja Brence)

- ko smo se

igrali

(Anej Krznar)

- v živalskem

vrtu

(Lea Koprivnik)

- ko smo

pripravljali darila

za rojstni dan

(Zoja Podgoršek)

- ko smo si

ogledali

Prešernov

spomenik

(Špela Gričnik)

- ko smo se učili

matematiko

(Timotej Kos)

- ko smo se

posladkali s

sladoledom

(Luka Lubej)

- pri likovni

umetnosti

(Urška Viher)

- ko smo se igrali

s petim

razredom

(Eva Tomažič)

- ko smo se igrali z

žogo

(Kristian Lenartič)

Moje najlepše poletje

(doživljajski spis)

Bilo je po koncu četrtega šolskega leta. Ko je bilo konec zadnjega

dne pouka, sem bil zelo vesel, saj je vsako poletje zabavno. Bil pa

sem tudi malo žalosten, saj prijateljev ne bom videl kar dva meseca.

Ko sem prišel domov, je mami oznanila, da gremo za en teden na

morje. Tam sva s sestro tekmovala, kdo spije več ledenih čajev.

Ona jih je spila sedem, jaz pa kar petdeset. Ko smo prišli domov, je

mami nekega dne spet oznanila, da gremo plavat na Ptuj. Tam sem

potopil atija kar trikrat v eni uri. Potem smo se odpeljali domov.

Teden dni se ni dogajalo nič posebnega, nato pa pride mami in

oznani, da gremo na bowling in v kino. Na bowlingu je bilo zelo

zanimivo. Po prvih dvajsetih metih sem imel 120 točk, ati pa eno

manj. Sestra jih je imela 87, mami pa 81. Po drugi seriji sem še

vedno vodil, tokrat v skupnem seštevku 250 točk. Ati je imel 249

točk, sestra 201 točko, mami pa 183 točk. Tretje serije nismo

odigrali, saj je zmanjkalo časa. Čez en teden smo šli spet na morje.

Tam smo se kopali in lovili. Ko smo prišli domov je bil že september

in moral sem spet v šolo.

Sedaj lahko samo upam, da se mi bo tako poletje še kdaj ponovilo.

Ampak mislim, da se mi bo, saj preživljam svoj čas s čudovito

družino.

Aljaž Ozimič, 6. c

Lea Koprivnik, 2. d Blaž Pišotek, 2. d

Izlet na Dunaj

Zjutraj sem se zbudil ob 4.00 in razmišljal, kakšen bo izlet.

Mislil sem, da ne bo tako zanimiv, ampak sem se motil. Oblekel

sem se, pojedel zajtrk in si umil zobe. Mama je medtem

pripravila sendviče in pijačo. Nahrbtnik s hrano in pijačo smo

dali v avto. Tudi babica in dedek sta šla z nami. Skupaj smo se

odpeljali v Slovensko Bistrico, kjer smo pričakali avtobus. Ko se

je pripeljal, smo vstopili. Izlet se je začel!

Z očetom sva se usedla skupaj, mami pa mi je posodila telefon,

da sem lahko igral igrice. Ker nisem mogel narediti niti enega

nivoja, sem telefon vrnil mami. Nato sem opazoval skozi okno.

Vozili smo se približno štiri ure. Ustavili smo se pri gradu, ki je

velik za deset naših šol in ima več kot tisoč sob. Zraven je

živalski vrt, kjer so bile skoraj vse živali na svetu. Najbolj všeč

so mi bile opice, ki so se teple za hrano. Ko smo si živalski vrt

ogledali, smo šli v bližnjo gostilno. Tam smo spili pijačo in opazil

sem majhno veveričko. Odšel sem do nje in jo skoraj pobožal.

Na srečo je babi imela čokolado z lešniki. Odtrgal sem kos

čokolade. Čokolado sem pojedel, lešnike pa odnesel veverički.

Lepo mi jih je vzela z roke in pojedla.

Kasneje smo šli k avtobusu in se odpeljali v Slovensko Bistrico.

Od tam smo se z avtom odpeljali domov in se pogovarjali o

izletu. Ta izlet je bil najboljši in vedno ga bom imel v spominu.

Primož Jug, 4. c

Miha Brence, 5. c

Športno vzgojni karton

Aprila smo testirali športno vzgojni karton. Peljali

smo se v Slovensko Bistrico.

Najprej smo se preoblekli, nato smo se ogreli. Sedli

smo na klopco. Ko nas je učitelj poklical, so nas

stehtali, izmerili višino in kožno gubo. Potem pa smo

skakali v daljino, viseli na drogu, dvigovali trup, se

preizkusili v predklonu na klopci, v tapingu in

premagovanju ovir nazaj. Na drogu je bil najboljši

Urban, na drogu je visel 85 sekund.

Potem smo se odpravili na poligon, kjer smo tekli na

60m in na 600 m. pri teku je bil najhitrejši Matevž.

Tine Šega, 3. d

Eva Tomažič, 2. d

Prijatelji

Prijatelji so dar, ki si ga lahko poiščeš sam.

Prijatelji so lahko najboljši,

lahko so samo prijatelji,

a vsi so dobri in vedno ti pomagajo.

Prijateljev se ne da podariti za rojstni dan,

poiskati si jih moraš sam.

Eva Mlakar, 3. d

Ime mi je Tara. Pišem se Šega.

Stara sem 7 let in obiskujem 1.

razred. Doma sem na vasi. Moje

oči so zelene barve. Obiskujem

glasbeno šolo.

Ime mi je Teo. Pišem se

Šteinfelser. Star sem 6 let.

Obiskujem 1. razred. Stanujem

na Zgornji Ložnici. Moje oči so

rjave barve. Treniram nogomet

in judo.

OPB Gašper Jesenek, 5. c

Ime mi je Luka. Pišem se Mlakar.

Star sem 6 let in obiskujem 1.

razred. Doma sem na

Kostanjevcu. Imam okrogel obraz

in rjave oči. Zbiram

avtomobilčke. Rad hodim v šolo in

se družim s prijatelji.

Ime mi je Pia. Pišem se

Aprisnik. Stara sem 7 let in

obiskujem 1. razred. Doma sem

na Zgornji Ložnici. Moje oči so

modre barve. Rada imam živali,

še posebej kužke.

Esmeralda

(narobe pravljica)

Ta pravljica se je začela v malem mestu, kjer je

Esmeralda, ki je bila ciganka v svilenih oblačilih, s svojo

tamburico in kurjo bedrco v laseh ter s plesom,

navduševala meščane.

Nekega dne je novico o Esmeraldi slišal tudi kralj tistega

mesta in po njo poslal svoje vojščake. Esmeralda se je

najprej upirala, saj ni hotela z njimi, a naposled se je le

nehala upirati in odšla. Ko je bilo skoraj konec dneva in ko

je Esmeralda bila že utrujena, je rekla kralju, da bi rada

šla domov. Kralj ji tega ni dovolil. Nekaj dni je osamljena

gledala skozi okno, nato pa je zagledala vrtnarja. Tudi on

je bil osamljen in vprašala ga je, zakaj je tako sam.

Odgovoril ji je, da mu tukaj ni všeč. Esmeralda se je

domislila, da bi lahko skupaj pobegnila.

In tako se je tudi zgodilo. Vrtnar je zvečer čez zid

postavil lestev in pobegnila sta. Sedaj živita srečno na

prostosti, če že nista umrla.

Tilen Justinek, 6. c

Aljaž Ozimič, 6. c

Športno vzgojni karton

Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v Slov. Bistrico. V

telovadnici pri osnovni šoli smo testirali: skok v daljino,

dvig trupa, vesa na drogu, taping z roko, predklon na klopci,

premagovanje ovir nazaj. Na poligonu pa smo tekli na 60m

in na 600m. Imeli smo zelo dobre rezultate. V daljino sem

skočil 145 cm. Matevž je progo na 600m pretekel v 2 min

in 24 s. V eni minuti je naredil 44 trebušnjakov. Urban je

na drogu visel 85 s.

Po teku na poligonu, smo se vrnili domov na zg. Ložnico.

Lan Smogavec, 3. d

Živa Dušej, 5. c

Češnje

Češnje rdeče,

sočne in zrele

na veliki češnji rastejo.

Češnje so sladke,

okusne in lepe,

da mi se z njimi

posladkamo.

Karina Pliberšek, 3. d

Moje najlepše poletje

(doživljajski spis)

Bilo je pred tremi leti. Z mamo, očetom in sestro smo imeli

najlepše poletje.

Odločili smo se, da gremo na morje, saj sem ravno takrat

imela god. Začeli smo pripravljati stvari. Naslednji dan me je

oče zbudil že ob 4. uri zjutraj. Z avtom smo se odpeljali, jaz

pa sem zaspala. Ko sem se zbudila, smo že bili pred hišo, v

kateri smo bivali naslednjih 7 dni. Razpakirali smo kovčke, se

oblekli in odšli v vodo. Bil je že večer in odpravili smo se spat.

Mama in oče sta imela v načrtu mnogo stvari, za katere jaz

sploh nisem vedela, da se bodo zgodile. Ko sem se zjutraj

zbudila, sta me mama in oče poslala v trgovino. Ko sem

prinesla naročeno, smo se odpravili v mesto. Tam mi je sestra

kupila sladkorno peno. Zvečer smo odšli v zabaviščni park.

Tam sem s pištolo zadela uhane in prstan. Tako smo se

zabavali še naslednja dva dni. Potem je bilo vse po starem.

Kopali smo se, nabirali školjke, se potapljali in se igrali. Tako

sem se zabavala, da sem pozabila na dom. Te počitnice so bile

najboljše do sedaj. Sedem dni je hitro minilo in morali smo se

odpraviti domov.

Ko smo prišli domov, sem se razveselila babice in ostalih

družinskih članov. Kljub temu bom počitnice na morju zelo

pogrešala.

Vanesa Zlodej, 6. c

Tilen Justinek in Timotej Justinek, 6. c Eva Javornik, 6. c

Moje najlepše poletje

(doživljajski spis)

Moje najlepše poletje je bilo, ko sem šel na morje. Z družino

smo se odpeljali na otok Pašman, ki je v hrvaškem morju.

Med potjo sem gledal risanke na svojem računalniku. Vmes smo

se tudi ustavili, nato pa sem zaspal. Nato smo prišli do

trajekta. Bil je velik. Vkrcali smo se in šli iz avta. Seveda se

nisem usedel k ograji, ker sem se bal, da bi padel v morje.

Pripeljali smo se do otoka in nato do našega apartmaja. Tam

sta bila tudi moja bratranca, ki sta se odpravljala domov. Šla

sta komaj zvečer, tako da smo se lahko skupaj igrali v morju še

do večera. Čez štiri dni nas je obiskala moja sošolka. Maruša je

k nam prišla za en dan. Skupaj sva šla na plažo in našla morsko

kumaro. Zelo sva se zabavala. Dva dni kasneje smo tudi mi

obiskali njo. Tam je bil tudi moj sošolec Blaž in sošolka Živa.

Igrali smo se celo večnost in zvečer odšli v mesto. Teden dni

kasneje smo se odpeljali domov na Kostanjevec.

Bil sem vesel, ker sem bil spet doma.

Tin Lah, 6. c

Prvoaprilska potegavščina

V šoli rečem svoji sošolki: »Ines, poglej, luknjo imaš na

jopici.« Ines začudeno pregleda svojo jopico. Ko želi vprašati,

kje je luknja, se jaz zaderem: » Prvi april!«

Doma si privoščim mamo. »Mama, krožnik sem razbila.« Mama

gleda in gleda pa ni nič polomljeno. Vpraša me:« Kje so

črepinje, da se ne porežeš?« Jaz se ji le smejim in rečem:

»Prvi april!«

Ana Lugarič, 3. d

Opis živali

Jež je majhna žival. Njegov trebušček je prekrit z dlako,

hrbet pa z bodicami. Živi v gozdovih, parkih, vrtovih. Je

nočna žival, vendar ga lahko srečamo tudi podnevi. Hrani se

z žuželkami, deževniki in polži. Tudi kakšno mlado miško ali

žabo rad pohrusta.

1. razred

Presenečenje je uspelo - darilo moji sestri

(doživljajski spis)

V spisu bom opisal, kako smo jaz, moja mama in oče

presenetili mojo sestro za rojstni dan. Zanj sem se odločil

zato, ker je bil odziv moje sestre, ko je darilo odprla, zelo

zanimiv.

Bilo je nekaj dni pred sestrinim rojstnim dnevom. Sestra

Teja si je že zelo dolgo želela nov telefon znamke Samsung

Galaxy S4. Mama in oče sta se nek večer dogovorila in se

odločila, da bosta Teji kupila nov telefon. Kar nekaj časa

sta premišljevala in se odločala, ali bi telefon, ki je bil zelo

drag, kupila.

Neko popoldne smo se jaz, mami in oči odpravili v Maribor.

Prispeli smo v prodajalno Simobil, izbrali telefon, ga kupili

in se odpravili nazaj domov. Po pravici povedano, je bil

telefon božanski. Bil je velik za dve dlani ter snežno bele

barve. Sestri sem zelo zavidal, ker bo dobila ta lep

telefon, a sem se sprijaznil, saj sem vedel, da je Teja 4

leta starejša od mene in si zasluži boljši telefon.

Prispeli smo domov. Iz avta sem skrivoma vzel telefon ter

si ga zataknil za rokav. Moji sestri ga pod nobenim pogojem

nisem smel pokazati, saj je bilo to presenečenje. V

stanovanju sem telefon predal mami, da ga je skrila ter

zavila v papir. »Ali veš kaj boš dobila? Pobrskaj po stvareh

in razmisli, kaj nujno potrebuješ,« sem dražil mojo sestro,

da je že bila vsa na trnih in zelo nervozna, kaj ji skrivamo.

Sestrin rojstni dan je bil naslednjega dne, zato sem se

odpravil spat. Sanjal sem o velikem, sijočem in božanskem

telefonu. »O, kako ti zavidam, draga sestrica. Tudi jaz bi

imel tak telefon,« sem si govoril v spanju.

Zjutraj je napočil čas, da sestri predamo darilo. Bila je že

slabe volje, ker ji nisem povedal, kaj bo dobila. Tolažil sem

jo ter ji govoril: »Potrpi še malo, kmalu boš dobila darilo.«

»Razžira me od zanimanja, razumi me, no.« Razumel sem

jo, saj če bi jaz bil na njenem mestu, bi me morali peljati v

psihiatrično bolnišnico, vam povem.

Po zajtrku sem odšel po darilo ter ji ga smehljaje izročil.

Končno se je tudi ona nasmehnila. Počasi je začela odvijati

darilo. Prav zares sem slišal, kako so se listki odlepili od

lepilnega traku. Odprla je škatlo ter v njej zagledala WC

papir. Nič ji ni bilo več jasno. Jaz sem se vstal in odšel v

svojo sobo po pravo darilo ter ji ga izročil. Škatla z WC

papirjem je bilo lažno darilo. Zdaj, ko je dobila pravo

darilo, je kar otrpnila. Videl sem, kako so se ji oči začele

rositi. Planila je v objem mamice in očka ter se jima

zahvalila.

Sestrica mi je povedala, da je presrečna, ker je dobila nov

telefon in da tega nikoli ne bo pozabila. Tako je bila srečna

ona ter vsi mi. Jaz sem bil vesel tudi zato, ker je

presenečenje uspelo

Luka Tropan, 6. c

Vita Ajd, 4. c

Majske počitnice

Med majskimi počitnicami sem bil na morju. Veliko

smo igral nogomet. S prijatelji smo se igrali tudi

skrivalnice. Lovil sem tudi ribe. Ujel sem zelo veliko

rib, ki smo jih spekli. Zvečer sem v album nalepil

slike nogometašev. Gledali smo zvezde. Bilo jih je

zelo veliko. Ko sem se zjutraj zbudil, je pihala burja,

bilo je zelo mrzlo. Avto nam je zanašalo. Morje je

butalo po skalah. Po zraku je neslo vodo. Na poti

domov smo šli na pico.

Vid Leskovar, 3. d

Ines Motaln, 3. d

Med majskimi počitnicami

Gledali smo, kako postavljajo majsko drevo, ki mu

pri nas rečemo majpan. Tako dolgo so ga

postavljali, da smo se jaz, Tine, Žan in Timi šalili,

da ga bodo postavljali do božiča. Potem smo se šli

lovit. Lovil sem Tineta in Tine je tekel po

največjem blatu samo, da ga ne bi ujel. Šli smo

tudi k Žanu, kjer smo odigrali dva badbinton

turnirja. V prvem sem bil tretji v drugem pa sem

zmagal.

Matevž Šega, 3. d

Med majskimi počitnicami

Majske počitnice so, ko postavljamo majsko

drevo. Takrat smo doma in se lahko igramo. Plezal

sem na drevo. Na morju smo se kopali. Prespali

smo dve noči. Potem pa smo na poti domov kupili

krofe. Doma smo jih vsi skupaj pojedli. Šli smo na

golaž. Včeraj sem šel na obisk in sem se igral z

Rokom.

Jaka Štern, 3. d

Šola v naravi

Nekega dne smo čakali na avtobus. Ko je pripeljal,

smo zložili kovčke v prtljažnik in se odpeljali v

Čatež. Na poti smo se ustavili v Olimju, kjer smo

si ogledali samostan in čokoladnico ter pravljični

deželo in čarovničino hišo.

Vsi smo si želeli priti čim prej v bazen. Razdelili

smo se v skupine. Vsak dan smo imeli zajtrk, kosilo

in večerjo. Za malico smo imeli sadje, kekse in

frutabele. Zjutraj sem vedno jedel kosmiče. Po

zajtrku smo se šli kopat. Z Vidom sva se

preoblačila za reklamnim panojem. Po kopanju smo

šli na kosilo. Po kosilu, smo imeli počitek, potem

pouk in spet na kopanje. Po kopanju, smo imeli

večerjo. Dvakrat smo šli na sladoled. Imeli smo

disko, pohod, bili smo v indijanski vasi. Indijanec

je streljal s posebno puško, igral je na indijanski

boben. Hranil sem mucka Črtka. Jaka ga je

tolikokrat pregnal s terase, da ga ni bilo več.

Zadnji dan smo po kosilu spakirali potovalke v

avtobus in se odpeljali domov. Na avtobusu smo

izvedeli, da je naša hiška zmagala v pospravljanju.

Bil sem zelo vesel.

Urban Jesenek, 3. d

Vid Šteinfelser, 4. c

Ignac Motaln, 5. c

Vanesa Zlodej, 5. c

Urška Viher, 2. d

Tara Šega, 1. d