C E N A 4 0 d i n - L e t o X X X V I I I - Š t . 6 1 K R A N J , t o r e k , 1 3 . 8 . 1 9 8 5

©©EM^IEnGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE

Z V E Z E D E L O V N E G A LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

adalci V Lescah — Na letališču v Lescah je bilo konec tedna republiško padalsko prvenstvo. Po pričako-Qnju so imeli največ uspeha tekmovalci iz Lesc. Nadvse pomembno in skrbno opravilo padalca je zlaga­

le padala. Fantje na sliki so vešči tega posla. Več o prvenstvu na 10. strani — Foto: F. Perdan

Končana je poletna šola slovenskega jezika v Kranju Odločilen prispevek k slovenskemu samospoznavanju

jj slušateljev i z 13 držav, kjer živijo s l o vensk i i zse l j enc i i n t u 1 0 * ' J e v P e t e k s k l e n i l o šolanje v po l e tn i šoli s lovenskega je-* a v K r a n j u — N a s k l e p n e m spre j emu v ho t e lu K o k r a na B r d u

° Jim pode l i l i po t rd i l o o končanem šolanju, pesmar ice i n s l o -e " s k e knj ige v s p o m i n n a prebivanje v d o m o v i n i staršev.

L ! ' a n i — V p e t e k se j e v K r a n j u $ke č e t r t a p o l e t n a šola s l o v e n -S e j . 8 a j e z i k a z a o t r o k e s l o v e n s k i h i z -

Jencev, z d o m c e v i n z a m e j c e v , k i ^ P r i r e j a j o S l o v e n s k a i z s e l j e n s k a ^ t i c a , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a i n

n J s k a S r e d n j a šola pedagoške

s m e r i . Udelež i lo se j e j e 50 slušate­l j e v i z 13 držav, največ i z Združenih držav A m e r i k e i n K a n a d e , prišli p a so t u d i i z V e n e z u e l e , F r a n c i j e , V e l i ­k e B r i t a n i j e , Grči je , I t a l i j e , Švedske , N i z o z e m s k e , Z v e z n e r e p u b l i k e N e m ­čije, A v s t r i j e , I t a l i j e i n J a p o n s k e . V

tp0rn°bilist prehiteval »v škarje« — veriga trčenj — Brezglavo prehi-IQ anJe »v škarje« je zakrivilo prometno nezgodo, ki se je v soboto,

• avgusta, pripetila na magistralni cesti med Radovljico in Podvi-c^nx- Voznik osebnega avtomobila nemške registracije (iermann Wei-j j e T * h e d e r je prehiteval v koloni, tedaj pa je nasproti pripeljal voznik Irf*1* ̂ cnafer z avtomobilom nemške registracije. Da ne bi prišlo do ga

enia> Je Schafer začel zavirati. Tedaj se je vanj zaletel tovornjak, ki i r ^e za njim pripeljal 20-letni Arem Idriji z Jesenic. Medtem je por pQ *telj trčenja Weichenrieder srečno izpeljal iz »škarij«, tovornjak t e r 7 e zneslo na drugo stran ceste, kjer je trčil še v prvi avto v koloni,

je vozil nemški državljan Herbert Scherlinzkg. Povzročitelj je po TJ e n J U odpeljal, vendar so ga v slabi uri izsledili, '/.uradi prometne 0 l > ^ ° d e , v kateri je nastalo za 6.650.000 dinarjev škode, je bil dve uri

J^J} promet na magistralni cesti, (dž) — Foto: F. 1'enlnti

m e s e c u d n i so se naučili o s n o v s lo ­v e n s k e g a j e z i k a , se bo l j a l i m a n j uspešno s p o p a d a l i s s p o l i , s k l o n i , d v o j i n o i n d r u g i m i z a n k a m i s l o v e n ­s k e g a j e z i k a i n h k r a t i p r i s l u h n i l i u t r i p u naše deže le .

Letošnja p o l e t n a j o l a s lovenščine n i b i l zgo l j p o u k , t emveč so p r o g r a m i z p o p o l n i l i t u d i z n e k a j pr iv lačnimi u s t v a r j a l n i m i d e j a v n o s t m i . Večern i r a z g o v o r i o s l o v e n s k e m ' * šo lskem s i ­s t e m u i n j u g o s l o v a n s k i družbeni u r e d i t v i so že t r a d i c i j a , p r a v t a k o srečanja s p e s n i k i ( l e tos j i h j e o b i ­s k a l L o j z e Kovač i č ) ; b i v a n j e v k r a n j ­s k e m d i jaškem d o m u so j i m t o k r a t o r g a n i z a t o r j i p o p e s t r i l i še s k o n c e r t i (srečali so se z J a n i j e m Kovač i č em ) , l e tos prvič p a so družno s p e t i m i l ek ­t o r j i z a s n o v a l i g l a s i l o K o r e n i n e . L i s t j e v e r n a k r o n i k a b i v a n j a m l a d i h po­t o m c e v s l o v e n s k i h i z s e l j e n c e v v svo ­j i d r u g i d o m o v i n i . Neveščemu u r e d ­ništvu j e p r i d e l u p o m a g a l m e n t o r M i h a M o h o r .

K o so j i m ob s l o v e s u n a B r d u or­g a n i z a t o r j i p o d e l i l i p o t r d i l a o šola­n j u v p o l e t n i šoli s l o v e n s k e g a j e z i k a p a s l o v e n s k e k n j i g e i n p e s m a r i c e , k i j i h b o d o v d o m o v i n i še k d a j s p o m n i ­le n a s l o v e n s k e b e s e d e i n p e s m i , so j i m z a p o p o t n i c o i z r a z i l i žel jo po n a ­d a l j n j e m s p o z n a v a n j u S l o v e n i j e , n j e n e k u l t u r e i n g o v o r i c e . S m i s e l n j i h o v e g a p r i h o d a j e b i l o s a m o s p o -z n a v a n j e s l o v e n s k e i d e n t i t e t e , to na j j i m p o m a g a u t r d i t i v e z z d o m o v i n o staršev i n j i h s p o d b u d i t i , d a p o s t a n e ­j o n o s i l c i s l o v e n s k e k u l t u r e v o k o ­l j i h , k j e r živi jo.

D . Z . Ž leb i r

V č e t r t e k p r a z n i k

g r a n i č a r j e v

V četrtek, 15. a v g u s t a , p r a z n u ­j e j o naši graničarj i . T e g a d n e l e t a 1044 j e b i l u s t a n o v l j e n K o r p u s n a r o d n e o b r a m b e J u g o s l a v i j e , p r e d h o d n i k današnjih graničar­s k i h eno t . T e m s k r o m n i m i n p r i ­z a d e v n i m f a n t o m , h r a b r i m ču­v a r j e m naših m e j a , n a m e n j a m o repor tažo n a 8. s t r a n i . Gran ičar -j e m o b tej pri ložnosti naše č e ­s t i t k e !

V SREDIŠČU POZORNOSTI

D r a g a j e s e n

Po vročem poletju ni ravno malo takih, ki jih skrbi, kako bodo prebili jesen. V vročini so podivjale tudi cene in nič ni videti, da bi jih jesenski hlad kaj umiril. Že dose­danje podražitve so mnogim razbile iluzije o morebitnih jesenskih prihrankih, pa z njimi val podražitev najbrž še ni šel mimo. Najteže je bilo sprejeti vesti o dražjem kruhu, moki, olju, sladkorju, brez osnovnih živil namreč nihče ne more. Malo manj boleče je odjeknila podražitev mesa, saj si ga revnejši že davno ne privoščijo več in dodatna po­dražitev se jih vse manj tiče. Le če si bodo hoteli privoščiti jesensko polovico prašička za v skrinjo, bo njihovemu pro­računu trda predla. Da je dražji premog, so že občutili ti­sti, ki so ga naročili za to zimo, pa tudi stanovalce blokov je »razveselil« nov znesek na položnici. Dražja elektrika je bila zgolj logično nadaljevanje serije podražitev, višje ce­ne prevozov novo dejanje.

Nekajodstotni porast življenjskih stroškov najbolj ob­čutijo že doslej najbolj ogroženi sloji prebivalstva, upoko­jenci z nizkimi pokojninami in delavci iz tovarn, kjer iz­plačujejo najnižje osebne dohodke. Kako bodo le-ti živeli ob novih podražitvah, kako bodo ob višjih mesečnih raču­nih za bivanje zmogli dražjo hrano, kako se bodo na jesen oblekli? Bo morda vse več primerov, o kakršnem smo ne­davno slišali v oddaji sarajevske televizije, o stotih Sara­jevčanih, ki so že poldrugo leto v temi, ker ne morejo pla­čati elektrike? Te, na prejšnje stoletje spominjajoče raz­mere niso nikakršna eksotika. Kot kaže, postajajo vse bolj vsakdanji dokaz, da si nekateri ljudje le z delom ne more­jo zagotoviti socialne varnosti. Za soočenje s podobnimi mejnimi primeri nam ni treba do Sarajeva, saj smo jih do nedavna imeli prav pred domačim pragom. Niti leto dni ni od tega, kar so delavci Iskre Telematike dobivali tako nizke osebne dohodke, da z njimi niso zmogli stroškov bi­vanja na Planini. Tem gre zdaj nekoliko bolje, prav gotovo pa niso redki ljudje, ki z delom enega meseca najprej po­ravnajo stroške bivanja, za hrano pa jim ob koncu meseca že zmanjkuje. Najteže je onim z dohodkom ali pokojnino kot edinima viroma preživljanja. Res je, da mnogim po­magajo prebiti različne socialne pomoči, a ob valu podra­žitev bi bile slednje potrebne novim in novim upravičen-c e m - D. Z. Žlebir

J u t r i i z r e d n a

š t e v i l k a

G o r e n j s k e g a g l a s a

V s a goren jska gospodinj­stva, nad 60.000 j i h je, bodo j u t r i brezplačno pre je la iz­redno številko Goren j skega g lasa. J e p redvsem sejem­sko obarvana , saj je te d n i v K r a n j u 35. jub i l e jn i Go ren j ­s k i se jem.

R a z e n tega boste l ahko v tej številki p r eb ra l i m a r s i ­kaj z an im ivega o Go r en j ­s k e m g lasu, najbolj b r a n e m časopisu n a G o r e n j s k e m . M a r s i k a j kor i s tnega o nas i n o prednost ih , če postanete naročnik, boste i zvede l i . V i z r edn i številki je ob jav l j ena naročilnica za naš časopis. K d o r se bo naročil, bo sode­loval v privlačnem nagrad­n e m žrebanju.

K a d i b i vas tud i opozor i l i , da i m a G o r e n j s k i g las n a k r a n j s k e m se jmu poseben prostor , k jer se l ahko naro­čite n a časopis, oddaste m a l i oglas a l i drugo sporočilo i n poveste, kaj v a m je v časopi­su všeč i n kaj vas mot i !

J

N a B l e d u r u š i j o v s e

r e k o r d e

B l e d j e p o l n k o t še n i k o l i . N e le ho­t e l i , t u d i z a s e b n e turistične sobe . L a ­n i so i m e l i v v r h u s e z o n e le d v a d n i več k o t 4 tisoč gos tov , l e t os se t a šte­v i l k a v leče že 25 d n i z a p o r e d . M i n u l i p e t e k j e b i l a najvišja, saj so našteli k a r 4.729 gos tov . T u d i z a s e b n e t u r i ­stične sobe so l e t os p o l n e , v n j i h j e d n e v n o o k o l i 1.100 gos tov . T o l i k o j e s e v e d a p r i j a v l j e n i h , v e r j e t n o p a se še doga j a , d a l a s t n i k i kakšnega s k r i ­j e j o . V s e k a k o r p a se j i m to n e splača več . Davčna p o l i t i k a j e namreč po­s t a l a z a n j e z e l o u g o d n a , plačajo le 6 o d s t o t k o v d a v k a o d s k u p n e g a p r o ­m e t a . P r i n e p r i j a v l j e n i h g o s t i h , veči­n o m a so to s e v e d a t u j c i , p a j e t v e ga ­n j e po n o v e m v e l i k o . K a z e n z a n e p r i ­j a v l j e n e g a t u j e g a g o s t a znaša 30 t i ­soč d i n a r j e v , k a r j e p r i n e p r i j a v l j e n i t u j i družini že dokajšnja k a z e n , k i o d t e h t a d a v e k . Splača se to re j n e več, m o t i v z a n e p r i j a v l j a n j e gos t ov j e l a h k o le še d e v i z a , k i j o pobaše v žep.

D r u ž b e n i p l a n

r a z g r n j e n R a d o v l j i c a — O s n u t e k družbene

g a p l a n a radovl j iške občine z a ob d o b j e 1986—2000 j e v j a v n i r a z p r a v i , h k a t e r i na j b i p r i p o m o g l a n j e g o v a j a v n a r a z g r n i t e v , posebe j graf ičnih p r i l o g . Načr t j e r a z g r n j e n v a v l i skupščine občine v R a d o v l j i c i , v p ro ­s t o r i h k r a j e v n e s k u p n o s t i B l e d i n v p r o s t o r i h d o m a Joža A ž m a n a v B o ­h i n j s k i B i s t r i c i . R a z g r n j e n bo do 20. s e p t e m b r a , n a p o d l a g i p r i p o m b i n p r e d l o g o v i z j a v n e r a z p r a v e p a g a bo občinska skupščina o b r a v n a v a l e 13. n o v e m b r a .

M E D N A R O D N I

. G O R E N J S K I S E J E M

k r a n j , 9 . - 1 9 . 8 . ' 8 5

velika izbira blaga po sejemskih cenah kmetijska mehanizacija bogat večerni zabavni program gostinske posebnosti: žar, raženj, morske ribe, domače vino bančne in špediterske storitve

G L A S 2 S T R A N NOTRANJA POLITIKA TOREK, 13. AVGUSTA 1985 J

P O J U G O S L A V I J I

CRNOGORSKA OBALA RAZPRODANA ŽE ZA PRIHODNJE LETO

Turistične agencije iz ZRN, Ve­like Britanije in drugih evrop­skih držav so pripravljene, da prihodnje poletje pokupijo vseh 15.000 hotelskih ležišč, kijih ima­ta na voljo dve največji turistični' organizaciji v črnogorskem pri­morju. Agencije so pripravljene na investicijo kljub napovedim, da se bodo prihodnje leto v neka­terih turističnih objektih cene povišale za 20 odstotkov.

V O J V O D I N A Z A H T E V A D E V I Z E Z A P Š E N I C O

Vojvodina zahteva od izvršne­ga sveta, da ji odobri izvoz 70.000 ton pšenice ali prizna de­vizno menjavo v ustrezni vredno­sti. Vojvodinci so odkupili obvez­nih milijon in 300.000 ton pšeni­ce, za naslednjo setev pa je vsem republikam in pokrajinam zago­tovljenih 150 tisoč ton semenske pšenice. Vojvodina potrebuje de­vize za uvoz surovin in reproduk­cijskega materiala za industrijo in kmetijstvo ter za odplačilo dolgov.

S P R E M E M B E Z A V E Z A V O D I N A R J A

Na združenju bank Jugoslavije že nekaj časa razmišljajo o neka­terih spremembah pri vezavi de­narja in pri obrestih. Združenje predloga, da bi dali gospodarstvu možnost za vezavo denarja na krajše roke kot je to do zdaj, tudi za teden ali za 14 dni ob večjih obrestnih merah. Kar pa se tiče poslovanja z občani, združenje predlaga, da bi se najnižja vsota občanovega vezanega denarja s sedanjih 20 tisoč povzpela na 50 tisoč dinarjev. Banke tudi re­sno razmišljajo, da bi spremenile obrestne mere pri vezanem de­narju občanov, zlasti pa poudari­le razliko med sredstvi, ki so ve­zana za krajši čas.

N A Š R I Z L I N G J E N E O P O R E Č E N

Laboratorijske raziskave jugo­slovanskih vin, ki so naprodaj na britanskem trgu, so potrdila nji­hovo neoporečnost. Tako pravijo v kmetijskem ministrstvu Velike Britanije, kjer so izločili iz pro­daje vsa avstrijska vina, zastru­pljena z dietilen glikolom. Od vsega britanskega uvoza vin pri­de na jugoslovanska komaj kake 4 odstotke. Lani smo na to tržišče izvozili 16,8 milijona litrov vin, med katerimi je najboj prilju­bljen ljutomerski rizling.

P O Z A B I L I N A L E T O , K O S O S E V P I S A L I

Novi zakon o visokošolskem izobraževanju v Črni gori določa, da lahko redni študentje izgubijo največ dve leti. Sprejeli so ga za­to, da bi izboljšali nedopustno slab študijski uspeh na črnogor­skih fakultetah. Več kot 60 odsto­tkov študentov študija ne konča pravočasno, nekateri med njimi pa so že pozabili, kdaj so se vpi­sali. Po novem zakon se lahko v prvih letih izrednega študija vpi­šejo le tisti, ki jih pošilja delovna organizacija. S tem naj bi zmanj­šali število ljudi, ki z diplomami dolga leta čakajo na delovno me­sto, kajti na skupnostih za zapo­slovanje je vpisanih okoli 1200 visokošohcev, med katerimi je največ diplomiranih pravnikov.

K l u b D o n a t R a d o v l j i c a — M e d d e l a v n a u r u -

i t v a v radovl j iški občini s o d i t u d i * l u b z a d o v o l j n i h a b s t i n e n t o v D o n a t , k i p a j e v j a v n o s t i m a l o z n a n . D e l u j e pod m e n t o r s t v o m Zdravi l išča R o g a ­ška S l a t i n a , o d k o d e r i z v i r a t u d i n je ­govo i m e . K l u b i m a 43 s t a l n i h o z i r o ­m a a k t i v n i h č lanov i n več o p a z o v a l ­cev, k a k o r p r a v i j o g o s t o m , k i se u d e ­ležujejo s e s t a n k o v i n d r u g i h a k c i j k l u b a . D e l o v n e s e s t a n k e i m a j o e n ­k r a t n a t e d e n v radovl j iški graščini , /sebu je j o s t r o k o v n e r a z p r a v e i n n a -a o t k e z a bo j p r o t i a l k o h o l i z m u , z a p r i d o b i v a n j e n o v i h č lanov i n somiš-j e n i k o v . P r i r e j a j o t u d i poučne i z l e t e JO d o m o v i h i n z a m e j s t v u , r a z n a t ek -T i o v a n i a i n srečania. j p ,

Priprave na volitve 1986

Evidentiranih premalo Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je pred­sednikom krajevnih konferenc SZDL poslalo opozorilo, naj v pripravah na volitve nadoknadijo zamujeno, saj je bilo v prvem krogu evidentiranih premalo kandidatov

R a d o v l j i c a — V p r i p r a v a h n a v o l i t v e p r v i k r o g e v i d e n t i r a n j a v r a ­dovl j iški občini n i b i l najuspešnejši . P r i m e r j a v a s štev i lom e v i d e n t i r a ­n i h d e l e g a t o v l e t a 1982 p o v e , d a j i h j e zda j k a r 37,4 o d s t o t k e m a n j . Še slabše p a j e p r i e v i d e n t i r a n j u k a n d i d a t o v z a n o s i l c e v o d i l n i h f u n k c i j , sa j j e štev i lo p o p i s n i c daleč p r e s k r o m n o . O d z i v j e b i l s l a b n a v k l j u b te­m u , d a so v k r a j e v n i h k o n f e r e n c a h S Z D L i m e l i s p i s e k f u n k c i j , z a k a t e ­r e j e t r e b a e v i d e n t i r a t i k a n d i d a t e .

R o k o v n i k p r a v i , d a bo d r u g i k r o g e v i d e n t i r a n j a p o t e k e l k o n e c sep­t e m b r a , k o b o d o m o r a l i s e s t a v i t i d r u g o z b i r n o poroči lo e v i d e n t i r a n i h možn ih k a n d i d a t o v z a člane d e l e g a c i j z a skupščine s a m o u p r a v n i h i n ­t e r e s n i h s k u p n o s t i i n skupščine družbenopol i t ične s k u p n o s t i . N a j k a s ­ne j e d o začetka s e p t e m b r a m o r a j o z a t o v k r a j e v n i h k o n f e r e n c a h S Z D L s k l i c a t i k o o r d i n a c i j s k e o d b o r e z a k a d r o v s k a vprašanja i n v o l i ­t ve , d a b o d o p r i e v i d e n t i r a n j u l a h k o n a d o k n a d i l i z a m u j e n o .

N a v o l i t v e se p r i p r a v l j a j o t u d i v socialistični z v e z i , sa j b o d o p r i ­h o d n j e p r o g r a m s k e se je t u d i v o l i l n e . P o n e k o d so s p r i p r a v a m i n a n j e že začeli , d r u g o d čakajo, d a b o d o m i n i l i d o p u s t i . P o v e d a t i v e l j a , d a bo n o s i l c e m f u n k c i j v S Z D L p o t e k e l m a n d a t i n i z v o l i t i b o d o m o r a l i no v e .

S e p t e m b r a j i h to re j čaka v e l i k o p r e d v o l i l n e g a d e l a , p r i k a t e r e m s e v e d a n e b o d o s m e l i p o z a b i t i t u d i n a v o l i t v e v s a m o u p r a v n e o r g a n e k r a j e v n i h s k u p n o s t i .

F i g a v ž e p u

Predpise in zakone tako radi izigravamo, da dobivamo ved­no nove in nove — Naj imamo še toliko ugodnosti, vedno bomo držali figo v žepu

K o se nenehno in povsod zavzemamo za tržno gospodarjenje in poskušamo ukrotiti trg in ga vključiti v naš gospodarski sistem, se lahko včasih kar zgrozimo, kako malo smo v resnici pripravljeni res­nično spremeniti razmere. Vse prevječ je takih, ki jim izredno ustreza današnji položaj, zato se tudi država brani pred njimi tako, da se ko­pičijo predpisi in novele zakonov, ki so tu samo zato, da bi se končno utemeljil družbeno-ekonomski preobrat, ki si ga tako želimo.

Nihče ne trdi, da v kupih papirja in predpisov in tudi obilo admi-nistriranja in birokracije, ki si je v zmedenih in nenačrtnih ter nedo­slednih razmerah lahko našla svoj razbohoteni prostor. Birokracija ima pač svoje rastoče lovke, ki se lahko prisesajo v dokaj kratkem ča­su in ki jih je izredno težko omrtvičiti. S tem se spopada sleherni druž­beni sistem, ne le naš, ki je kljub vsem dobrim prizadevanjem in vro­čim, željam vendarle pustil obilo por.

Ta prazni prostor pa je kot nalašč za špekulacije vseh irrst, ki nam nikakor niso tuje. Vsak se hoče znajti po svoje, vsak hoče izrabiti sle­herno nestrokovnost v svoj prid, sleherno pomanjkljivost v svojo ko­rist. Spomnimo se le, koliko samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki naj bi bili pošteni dogovor poštenih ljudi, je izigranih, neupoštevanih in v svoj prid izkoriščenih. In prav zato — v sedanjem prizadevanju za zmanjšanje družbene režije — lahko damo prav tudi tistim ki imajo o družbeni režiji nekoliko drugačno mnenje.

Le-ti namreč trdijo, da imajo vsi predpisi in zakoni svoj namen, svoj upravičeni smisel. Tisti, ki trdijo, da so tu samo zato, da admini­stracija daje sama sebi delo, se motijo. Izjemno veliko pa jih imamo tudi zato, ker smo postali pravi mojstri špekulacij in ker nam tudi ka­zni nič ne pomenijo. t

Lep primer upravičenosti zakonodaje — naj bo še tako široka in za laike neupravičena — je primer slovenskega gradbenega podjetja, kije gradilo v Iraku. V Zahodni Nemčiji so kupili veliko težke gradbe­ne mehanizacije in jo mimo Jugoslavije pripeljali na gradbišče. Ko so dela sklenili, so želeli mehanizacijo uvoziti na domača tla, v Jugosla­vijo.

Vendar pa je državna uprava zahtevala kopico potrdil, dovoljenj, tako da so gradbeniki domala obupali. Razširilo se je laično mnenje, češ, le poglej, kaj vse se lahko dogaja le pri nas. Namesto da bi bili ve­seli, da se mehanizacija brez večjih problemov v našo korist hitro uvo­zi, je zdaj treba dan za dnem odpirati vrata in iskati dovoljenja in po­trdila.

Ko je končno zrasel kup uvoznih dovoljenj, ki naj bi se jih vsaj polovico država sama izmislila, se je izkazalo, da gredbeno. mehaniza­cija, ki naj bi se kar čez noč uvozila, v Zahodni Nemčiji sploh še ni plačana... »

Takšnih primerov je nič koliko, tudi v lastnem okolju bi jih lahko našli. Marsikatera davčna uprava se je že hudo opekla, če je zamižala na eno oko in popustila pritiskom okolja ter zavedno nekoliko kršila zakon. Ne le, da je svojim davčnim zavezancem nudila obilo ugodno­sti, posledično so jo še naprej izigravali, ji lagali in goljufali. Pri nas pač vedno radi in na veliko držimo figo v žepu.

Tisti poslovneži, ki so nekaj časa živeli, denimo v Združenih drža­vah Amerike, morajo pri izstopu iz države carinkom in mejnim orga­nom vedno pokazati tudi potrdilo, da so plačali U M davke v državi, kjer so prebivali.

Zamislimo si samo odziv našega državljana, če bi cariniki pri iz­stopu poprosili za takšno ali podobno potrdilo. Stvari bi na dolgo in široko komentirali, se pridušali, imeli zadevo za skrajno neumestno, za kratitev svobodnih pravic, če ne že za vmešavanje v osebne zadeve.

D . S e d e j

Voda v Gozdu bo — Delavci Komunalnega podjetja Tržič so že začeli z gradnjo črpališča v Gozdu, kjer bo verjetno že to jesen stekla strojni­ca, ki bo poganjala vodo po ceveh. V soboto so z izkopom 460 metrov dolgega vodovodnega jarka zaključili v Gozdu delo mladinci, domači­ni pa bodo morali jarke do svojih hiš izkopati sami. — F o r o : D . Dolenc

Folklorni skupini Mladi glas in Planika iz Toronta ohranjata v Kanadi sto" vensko ljudsko izročilo.

Srečanje izseljencev v Kamniški Bistr ici

D o b r o d o š l i , r o j a k i !

Že poldrugo desetletje v kamniškem koncu poleti prirejajo s f f čanja za slovenske izseljence in zdomce — Letošnje, ki se r spomnilo jubileja zmage, je bilo še posebej slovesno — K sl» v ' nostnemu razpoloženju so najbolj pripomogli folkloristi iz * ° ronta

K a m n i š k a B i s t r i c a — B i s e r p o d Kamn i šk im i A l p a m i j e v s o b o t o go­s t i l s l o v e n s k e i z s e l j e n c e i n z d o m c e , k i te dopustniške d n i o b i s k u j e j o do­m o v i n o . V s a k o po l e t j e se p o d v e n ­c e m kamnišk ih p l a n i n z b e r e j o t i s t i , k i j i h j e p r e d l e t i z v a b i l o v t u j i n o , t i ­s t i , k i so t a m r o j e n i , p a n j i h o v i so­r o d n i k i , z n a n c i , p r i j a t e l j i , p l a n i n c i , k i se vračajo s p l a n i n s k i h p o t i . K a m ­niško s l a v j e j e i n t i m n o srečanje o n i h , k i b i v s vo j o d r u g o d o m o v i n o r a d i p o n e s l i k a r najlepši v t i s o r o d ­n e m k r a j u i n l j u d e h , k i j i h i m a j o še v e d n o z a svo j e .

» D o m a l a p o l d r u g o dese t l e t j e že kamniško -domža l ska podružnica S l o v e n s k e i z s e l j e n s k e m a t i c e p r i r e j a srečanja i z s e l j e n c e v i n z d o m c e v v Kamn i šk i Bistr ici , « j e d e j a l s e d a n j i p r e d s e d n i k J e r n e j Lenič . » M a l o j i h p r i d e , ude ležba j e m n o g o s k r o m n e j ­ša k o t , d e n i m o , v Škof j i L o k i , p a v e n d a r t i s t i m r e d k i m p r i p r a v i m o k u l t u r n o b o g a t o srečanje. N a t a n a ­čin j i h ž e l imo s p o d b u d i t i , d a b i se

m i n se j i m a j e pogos t o vračal v n o B i s t r i c o ob S o t l i . Kanček do#° tožja j e o s t a l , t o d a s t i k i , k i so j * A v s t r a l i j i n a v e z a l i z r o j a k i , so ] i rr p o m a g a l i o h r a n i t i s l o v e n s k o g o v C ! r

f

co i n m i s e l . M e s t e c e M o r w e l l , W® živ i jo , j e k a r 160 k i l o m e t r o v odd<MPj n o o d M e l b o u r n a , n e k a j m a n j P a

s 0

s l o v e n s k e g a društva P l a n i c a , k jer k l j u b o d d a l j e n o s t i r e d n i gost je .

» D o m a g o v o r i m o slovensko,« P v i L i d i j a . »Ve l ikokra t n a s t o p a m p r i r e d i t v a h v s l o v e n s k e m k l u b u - • k o d a m i j e s l o v e n s k a g o v o r i c a L. b l i z u . T u d i v A v s t r a l i j i r e c i t i r a m * * j panč ičeve p e s m i a l i p a očkove, j i h piše v s p o m i n n a domov ino . «

I z T o r o n t a so prišli m l a d i , k i že v s to l e t d e l u j e j o v f o l k l o r n i h skup n a h M l a d i g l a s i n P l a n i k a . V o d i J i p r i z a d e v n a N e v e n k a S t o j a n , k i L uči s l o v e n s k i h p l e s o v . V K a r n n ^ B i s t r i c i s o se i z k a z a l i z z a s a n j a j ' va l čkom i n n e k a j poskočnimi P ° 1

m i , k i j i h i m a j o r o j a k i v T o r o n t u n J ra j e . Z a n j i h n a j p o g o s t e j e nastopaj ' s vo j o d e j a v n o s t p a v s a k o l e to J u n X j e

pr ikaže jo t u d i n a r a z s t a v i , K J e rs t i

m e d razstavišči d r u g i h na rodno t u d i s l o v e n s k i p a v i l j o n . SkuP* M l a d i g l a s s 26 člani d e l u j e že H 1 ' mlajšo P l a n i k o s o u s t a n o v i l i P r e d $ s t i m i l e t i . S e s t a v l j a j o j o o t roc i v n u k i s l o v e n s k i h i z s e l j e n c e v v ^ n a d i , k i n o s i j o znači lne s lovens p r i i m k e , t o d a n j i h o v a s l o v e n s k a » v o r i c a j e o k o r n a . .

»T rad i c i ona lno srečanje i z s t . . J c e v i n z d o m c e v b i r a d i o h r a n i l '

Lidija Lapuh

v r n i l i v d o m o v i n o t u d i p r i h o d n j e l e ­to , čez pe t , d e s e t l e t , s k r a t k a , d a b i se n i t , k i j i h v e ž e z d o m o v i n o , n e pretrga la . «

O d v s e p o v s o d p r i h a j a j o n a k a m n i ško srečanje. T u se n a j d e j o z d o m c i , k i so p r e d l e t i odšli v t u j i n o služit za­jetnejš i k o s k r u h a , k i h r a n i j o k u p ­ček m a r k , d a s i bodo d o m a p o s t u v i l i hišo. T u so t i s t i , k i j i h j e v t u j i n i upo -g n i l a s t a r o s t , k i so s v o j i m o t r o k o m i n v n u k o m prišli p o k a z a t , k j e j i m je t e k l a z i b e l k a . T u j e že t r e t j a g e n e r a c i j a i z s e l j e n c e v , k i že nič več ne z n a j e z i k a s v o j i h p r e d n i k o v , a še čuti ko ­r e n i n e , k i j o ve že j o n a te k r a j e .

I z d a l j n e A v s t r a l i j e so se v r n i l i IM-p u h o v i . 10 - l e tna L i d i j a j e r o j e n a v t u j i n i , k a m o r j e n j e n a starša p r e d e n a j s t i m i l e t i g n a l a želja po laž jem k o s u k r u h a . S p r v a j e b i l o težko. S p o

Jernej lenič

« p n < i naprej, « p r a v i J e r n e j Lenič. *, o rji* ,> n j a l e t a j i h b o m o skuša- I °* j u l i j a , d a b o d o bo l j e obJjrf-JjjJ, V kamn i škem o b č i n s k e m PTa/jcffi-* j i m d a m o Še s lovesneiše ob*^ u\t I s e

D .

( ^ I M S S S o J J © I S I I G L A S O b 3 5 - l e t n i c i i z h a j a n j a o d l i k o v a n z R e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

i l a v n i u r e d n i k : M i l a n B a j ž e l j

3 d g o v o r n i u r e d n i k : J o ž e K o š n j e k

Ustanovite l j i G l a s a občinsko konferenc«* S Z D L Jesen ice . K r a n j , Radov l j i ca . Skof ja I-oka in Trž i * — Izdaja Časopisno podjetje G l a s K r a n j - Nov inar j i : U - o p o l d i n a Bogataj , D a n i c a D o l e n c . Dušan l l i i m e r , H e l e n a Jelovčan. U « a M e n c i n g e r , Sto jan Saj.-, D a r i n k a Sedej, M a r i j a Volc jak. ( v e t o /ap l o tn ik . Andre j Z i da r in D a n i c a Z a v l - Z l e b i r f o to repo r t e r F r a n c I V t i l a n — Tehnični u r e d n i k M a r j a n Ajdovec O b l i k o v a l c i : U>j/,e Erjavec, S l a v k o l l a i n in T o n e Guze l j — P r ed sedn ik izdajate l jskega sveta M i r k o B i l k (Radovl j ica ) - List i zha ja od ok tob r a I5M7 kot tednik , od januar ja lttSH kot ->olt<-duik, od januar ja 1H60 t r ik ra t tedensko , o d j anuar j a t!M»4 ko l po l t edn ik ob s r edah in sobotah, od ju l i ja I»74 pa ob to rk ih In pe tk ih . Stavek T K G o r e n j s k i tisk. tisk Z T L judska p r av i c a L jub l jana . Nas lov uredništva in uprave l ista : K r a n j , M n s e Pi jadeja 1 — TekočI račun pr i S D K v K r a n j u številka MIVtMt t>n:t

te le fon i : d i r e k t o r in g l avn i u r e d n i k 28-463, r edakc i j a 21 800, odgovo rn i u i e d n i k 21-835, tehnični u r edn ik 2I-835. konici« tala. p ropaganda , l a c o n o vodstvo 28-403, m a l i og las i , naročn ina 27-900 — Oproščeno p rometnega d a v k a po pr i s to jnem m n e n j u 421-1/72 Na ročn in « za I. polletje 1.250 d in

V SLEHERNO

GORENJSKO Hl$0

GORENJSKI

GLAS

. 13. AVGUSTA 1985 GOSPODARSTVO 3. STRAN © © S B 1 B B & 3 S I E B

Seno sušijo kar na seniku Pr i Povšinovih n a S e l u p r i R i b n e m sena ne spravl ja jo več v kozolec, temveč n a po l suho k r m o posprav i jo k a r n a sen ik , kjer jo do k r a j a posušijo s pomočjo posebne naprave , k i uporabl ja sončno energi jo — N a p r a v a dobro de la , odpad lo Je v e l i ko ročnega de la , le d raga je b i l a

s p r a v i l u i n sušenju k r m e so ^ o j i n a d o m e s t i l i že v e l i k o ročne-8a kmečkega d e l a . D a n e s n a t r a v ­nih po je jo k o s i l n i c e i n r o p o t a j o f ak to r j i z raz l ičnimi prikl jučki. ^°se s k o r a j d a n e u p o r a b l j a j o več , sabl je i n v i l e so l e še v d r o b n o po -ttioč. P o t a k n e p a se , k o n a g a j a dež.

p a n a G o r e n j s k e m d o s t i k r a t j* agaja. N a p o l s u h o s e n o m o r a j o j a v i t i v k o z o l e c , k j e r se do k r a j a f° suši. N a k l a d a n j e g o r i n d o l , s t r o -ivu n i ' r ° č n e g a d e l a v e l i k o . D e l a v ­c a rok p a n a naših k m e t i j a h n i V e č t o l i ko k o t n e k d a j .

Takšne t ežave l a h k o reši n o v a ? a Prava , k i s e n o do k r a j a posuši j * r n a s e n i k u , k a m o r g a t u d i s i c e r j a v l j a j o čez z i m o . Z a sušenje ^ r a b l j a sončno e n e r g i j o , n a t a n -? e i e t ope l z r a k , k i g a z b i r a sončni ^ a l n i k n a s t r e h i . Nekaj takšnih n a p r a v g o r e n j s k i

^ t j e že i m a j o , v e n d a r j i h l a h k o ^ š t e j e m o h a p r s t e . D r a g e so, z a t o y5 kme t j e n e nameščajo k a r v s e -i ^ k . V e n d a r p a l a h k o rečemo, d a ^a j o bodočnost. V s a k a n o v o s t p a

y e d a p o t r e b u j e svo j čas. k " N o b e n a reč se n e splača t a k o j , g r i s t i

p r i n e s e čez čas,« p r a v i k m e t j/anc Sokl ič, Povš in po domače , s

a p r i R i b n e m . »Nap ravo z a s u -^aje s e n a s pomoč jo sončne e n e r -

je t r e b a r a z u m e t i k o t v l a g a n j e •k l o , sa j olajša i n skrajša d e l o ,

i/jP^avi ročnega, k i je p o v e z a n s k o *o lpem.«

^ a a M i c i , » toda doh "•jjišila t u d i d e n a r n i c o . Va j 8 * e j m o n a p r e j , k a k o t a n a p r a aOol^ IT L i t . x I 1. l.S

* P o b r o suši, dobro, « d o d a n j ego -d o b r o n a m je

dela. U p o r a b l j a t o p e l z r a k , k i se < t

b»ra p o d sončnim z b i r a l n i k o m p* s t r e h i . Z b i r a l n i k je k a r v a l o v i t a ^ S o r n a plast ična s t r e h a , p o d n j o Dl I * * 1 1 0 b a r v o - p r e m a z a n e i v e r n e

s * c , d a se s o n c e n a s t r e h o k r e p -

Naprava dobro suši, posušila pa nam je tudi denarnico, je dodala Mici Povšinova.

k e j e u p r e . Z r a k se segre je , k o t se , d e n i m o , seg re j e v a v t u , k i s t o j i n a s o n c u . M o č a n v e n t i l a t o r n a t o s e ­g r e t z r a k p o t e g n e i z z b i r a l n i k a p o k a n a l u p o d k r m o , k i je na ložena n a mre žah . T o p e l z r a k j o suši o d s p o d a j n a v z g o r . P r i t e m n i n o b e n e ­g a p r e k l a d a n j a , n o b e n e g a ročnega d e l a , l e n e k a j p r i t i s k o v n a g u m b i n m a l c e p a z l j i v o s t i . Če p a d e dež i n j e s t r e h a m o k r a , je t r e b a n a p r a v o u s t a v i t i , d a n e b i v l e k l a v l a g e v s e ­n o . T e d a j Povš in o d p r e v r a t a n a o b e h s t r a n e h s e n i k a , d a se k r m a zrači , d a se n e p r eg r e j e . Ponoč i p a j o l a h k o h l a d i t u d i n a p r a v a s a m a , sa j j e p o d s t r e h o m r z e l z r a k .

S takšno n a p r a v o posušeno, s e n o j e boljše, saj se ne l o m i i n d r o b i , k a k o r j e to p r i p r e k l a d a n j u v k o z o ­lec i n i z .n jega.

M a n j d e l a i m a j o pos l e j Povš ino-v i n a t r a v n i k i h , saj n a s e n i k s t r a k ­t o r j e m p r i p e l j e j o že n a p o l s u h o k r ­m o . N i j i m t r e b a čakati n a n e k a j ­d n e v n o l epo v r e m e . N o b e n e g a ro ­čnega d e l a p a n i m a j o p r i sušenju s e n a n a s e n i k u . K o g a p r i p e l j e j o t j a , o s t a n e t a m , p o z i m i se s k o z i o d p r t i n o v s i p a v h l e v , saj i m a j o se­n i k n a d n j i m .

Nobena reč se takoj ne splača, ko­risti prinese kasneje, naprava za sušenje sena pomeni vlaganje v delo, saj z njo odpade vse ročno de­lo okrog kozolca, pravi Franc So­klič, Povšin po domače.

Povš in n a p r a v e z a sušenje s e n a še n i a v t o m a t i z i r a l . T u d i to j e namreč moč n a r e d i t i . K o j e t e m p e ­r a t u r a pravšnja a l i k o v lažna t i p a l a z a z n a j o , d a k r m a še p o t r e b u j e v roč z r a k , se n a p r a v a vključi s a m a . N o , p o t e m s a m n imaš n o b e n e k o n t r o l e več , p r a v i Povšin, včasih j e le t r e b a p o g l e d a t , k a j se d o g a j a s s e n o m .

K n a m e s t i t v i n a p r a v e z a sušenje s e n a so »Povšina n a g o v o r i l i p r e d ­s t a v n i k i r a z i s k o v a l n e s k u p n o s t i radovl j iške obč ine , k i je p r i s p e v a l a 80 tisoč d i n a r j e v , p r i načrt ih i n n a k u p i h n e k a j p o t r e b n e g a m a t e r i a l a j e p o m a g a l a t u d i K m e t i j s k a z a d r u ­g a B l e d , k j e r je Povš in k o o p e r a n t — p r e s k r b e l i s o m u v a l o v i t e p l a s t i ­č n e plošče z a s t r e h o p o ugodnejš i c e n i .

N e k a j pomoči j e tore j b i l o , v e n d a r s o b i l i stroški n a p r a v e k l j u b te m u dokajšnj i . M a t e r i a l j e d a n e s pač d r a g , Povš in p a g a j e p o r a b i l v e l i k o , sa j j e m o r a l t o p e l z r a k po k a n a l i h s p e l j a t i do s e n i k a . Če b i g r a d i l n o v h l e v i n p r i t e m n a m e ščal n a p r a v o , b i b i l a s e v e d a c e n e j ­ša, sa j n e b i b i l o t r e b a z a m e n j a t i s t r e h e , p o s t a v i t i k a n a l o v .

I z računal j e , d a g a j e n a p r a v a v e l j a l a 850 tisoč d i n a r j e v , v k a r s e ­v e d a n i všteto n j e govo d e l o . T o l i k o s o z n e s l i računi z a m a t e r i a l i n 360 d e l o v n i h u r , k i so j i h o p r a v i l i t e s a r j i i n m i z a r j i . Z a p o n a z o r i t e v p o v e j m o , d a je v e n t i l a t o r k o t s r c e n a p r a v e v e l j a l 300 tisoč d i n a r j e v .

T o d a k o n e c d o b e r , v s e d o b r o . D e n a r b o h i t r o p o z a b l j e n , n a p r a v a p a d o b r o d e l a .

M . Vo lč jak

P<yttilator vroč zrak iz zbiralnika

L l a d a n j a do kraja posuše

Sončne žarke na južni strani strehe zbirajo prozorne plastične plošče, pod njimi so s črno barvo prevlečene-iverne plošče, da se sonce močneje upre

Med prvimi so si 35. mednarodni gorenjski sejem ogledali v spremstvu di­rektorja Gorenjskega sejma Franca Ekarja .(skrajno desno) Boris Bavdek (skrajno levo), sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, ki je sejem tudi odprl, ter Janez Bohorič (drugi z leve), podpredsednik slovenskega iz­vršnega sveta, in Marko Bule (drugi z desne), predsednik Gospodarske zbor­nice Slovenije. — Foto: F. Perdan

V petek odprli 35. mednarodni gorenjski sejem

T r ž n i c a i n z a b a v i š č e

588 domačih i n 76 tu j ih razstav l ja lcev — Skladišča so p o l n a : po ­pus t i t u d i do 30 odstotkov — Ob 35- l e tn i c i povojne sejemske de­javnos t i p r i znan je z a G o r e n j s k i se jem

K r a n j — Z a 35. m e d n a r o d n i go­r e n j s k i s e j e m b i l a h k o d e j a l i , d a j e čez d a n , o d 9. do 19. u r e , največja go­r e n j s k a ( s l o v e n s k a ) tržnica; zvečer, k o se s e j e m s k a v r a t a z a p r o , p a o s r e d n j i vesel iščni p r o s t o r , n a k a t e ­r e m se ob i g r a n j u z n a n i h g o r e n j s k i h i n s l o v e n s k i h a n s a m b l o v z a b a v a t u d i več tisoč Kran jčanov i n okol ičanov. Letošnj i s e j e m j e največj i d o s l e j : n a 35 tisoč k v a d r a t n i h m e t r i h r a z s t a v n e površ ine se p r e d s t a v l j a 588 domačih i n 76 t u j i h r a z s t a v l j a l c e v — i z A v ­s t r i j e , I t a l i j e , Z v e z n e r e p u b l i k e N e m ­čije, Švice i n D a n s k e . Z a d o b r o so­s e d s k o i n m a l o o b m e j n o s o d e l o v a n j e j e še z l a s t i p o m e m b n a p r i s o t n o s t k o ­roške g o s p o d a r s k e z b o r n i c e , z v e ze s l o v e n s k i h z a d r u g n a K o r o š k e m te r n j u n i h članic. P o s e b e j se p r e d s t a v l j a t u d i t o v a r n a pohištva L i p a i z A j d o v ­ščine, k i j e s s v o j i m i i z d e l k i v c e l o t i z a p o l n i l a razstavišče C v n o v i večna­m e n s k i d v o r a n i .

S e j e m se n i i z n e v e r i l t r a d i c i j i i n j e t a k o k o t p r e d p e t i n t r i d e s e t i m i l e t i n a m e n j e n p r e d v s e m p r o d a j i b l a g a z a široko p o r a b o . N a s e j e m s k i tržni­c i p o n u j a j o oblačila i n o b u t e v , p o h i ­štvo, i z d e l k e b e l e t e h n i k e , k m e t i j s k e i n g o z d a r s k e s t r o j e , akustične a p a ­ra t e , a v t o m o b i l e , m o t o r j e i n k o l e s a , g r a d b e n i m a t e r i a l , o b r t n e i z d e l ­k e . . . N e k a t e r i p r o i z v a j a l c i so za ­r a d i precejšnj ih z a l o g b l a g a v s k l a d i ­ščih znižal i c e n e t u d i z a 30 ods to ­t k o v .

S e j e m j e v p e t e k ob navzočnosti

^Jrimivi tudi za Koroško ^ L S u ° g radbeno podjetje Tržič je na avs t r i j skem K o r o -bojjj1, v K o t n i a r i vasi i n v G l o b a s n i c i , z g rad i l o že dve večji

Vni zg radb i , tretje se pa loteva v Železni K a p l i

t'^keg ~ ^ a M a s t ' g o s p o d a r s t v o j e z a n i m i v v s a k i z vo z , k a j t i s k o r a j 3 trg J 0 težko doseči , p o s ebe j z a n i m i v p a j e p r o d o r g r a d b e n i k o v n a T - 0 b ^ z u n u J t o v r s t n a k o n k u r e n c a š e i z r e d n o h u d a . Z a t o j e s e

V • Z a m r m v u s P t > n m u l e g a t rž iškega g r a d b e n e g a p o d j e t j a S G P toplot?' ' ° * o s o p r a v i l o že d v e večji g r a d n j i n a Koroškem, p r a v zda j *ltt *a U

L > V U t r e t J e - K o t n a m j e p o v e d a l d i r e k t o r p o d j e t j a J a k o b S t a b u c , k ^išo^k*' O D J e k t e , k i združuje jo p o d e n o s t r e h o zadružno t r g o v i n o , \ ' n b u n k ° - * > r v i t a k o b j e k t , k i g a j e naroči la S l o v e n s k a z a d r u -K V \ v a , V C e l o v c u v s o d e l o v a n j u z našo G o s p o d a r s k o z b o r n i c o v C e -t i ^ v k e i r

S e ^ r e P r i > k s e j e m s k e m e n j a v e , so z g r a d i l i v K o t m a r i v a s i . k ^ r a d r f U dokončuje jo v G l o b a s n i c i , v so p a j e ze p r i p r a v l j e n u /a I n -H ^ ^ a ° V ^ t > ' t > / m K a p l i . O b j e k t je t i p s k i . V s e p o t r e b n o p r i p r a v i j o

§p~~ d e l a j o s k u p n o T r i m o T r e b n j e , S i p o r e k s Z a g o r j e , I m k o k »k* s Trž i č , p o s e l p a pe l j e j o p r e k so/.da I M O S , t u k o d a t a m ob-

i ^ t a i j ^ a ^ i 0 V 40 d n e h j e z g r a d b a p o s t a v l j e n a . Naročrilk p r i p r a v i V * 0 k J e i n P ° t o m n a p e l j e še v s e inštalacije. O b j e k t v K o t m a r i v a s i , 4^bJ°f 3 0 0 m ' - lestal i milijon ASch, objekta v Globasnici In Zale v h. k i s t a pribl ižno še e n k r a t večja, p a b o s t a s t a l a po 5 m i l i j o n o v

tj S ^ ' 1 * 1 ° ^ ° G r a d b e n o pod j e t j e Trž i č j e u s p e l o p r e d v s e m z z a n i m i v i m

W i S p ^ i ^ k t o m z a t a k e g r a d n j e , | k v a l i t e t o i n s o l i d n o i z d e l a v o , ''•d * a b u

U J ° P r i n a , o č n i k i h čutiti nezaupanje,« p o v e d i r e k t o r J a ^ R r U ( j

u 1 i ' ' 1 t u d i m i s m o d e l a l i kar m a l i c s strahom, K<» pa so vide ^ a . f > " n o š o l n i n , , j n h , t i ( l i , , i , , , i , i , , v K o n k u r e n c a tunaj |e

s m o u g o t o v i l i , d a t i n o b e n a še t a k o v e l i k a r e k l a 1 ['"ti, " ! ' ' " ' p o m a g a , če se ne izkažei s kvalitetnim delom, (ena In

J> H {' k " '''' P ° m e m b n i . « ^ k U y d a g r a d n j a naših g r a d b e n i k o v v Železni K a p l i ne

' ^ a n j e se n a Koroškem z a n i m a j o že številni z a s e b n i k i I) I)

M a r k a B u l c a , p r e d s e d n i k a G o s p o ­d a r s k e z b o r n i c e S l o v e n i j e , J a n e z a Bohoriča, p o d p r e d s e d n i k a s l o v e n ­s k e g a i zvršnega s v e t a , i n d r u g i h p r e d s t a v n i k o v družbenopol i t ičnega živ l jenja G o r e n j s k e i n S l o v e n i j e o d p r l B o r i s B a v d e k , s e k r e t a r m e d o b ­č inskega s v e t a Z K S z a G o r e n j s k o . P o u d a r i l j e , d a p o s l o v n o - p r i r e d i t v e n i c e n t e r G o r e n j s k i s e j e m uspešno n a ­d a l j u j e večstoletno s e j e m s k o t r a d i c i ­j o K r a n j a . Z o d k u p o m d o d a t n i h z e m ­ljišč, u r e d i t v i j o z u n a n j e g a razstaviš­ča, z dokončan jem g r a d b e n i h i n i n ­s t a l a c i j s k i h d e l v s t a r i d v o r a n i , z od ­s t r a n i t v i j o l e s e n i h b a r a k i n z n a m e ­s t i t i v i j o s t r e h e v gostinsko-zabaviš-čnem d e l u sejmišča j e izboljšal mož­n o s t i z a i z v e d b o s e j e m s k i h i n v s e h o s t a l i h p r i r e d i t e v . V n a s l e d n j i h l e t i h bo skušal n a b a v i t i d o d a t n o o p r e m o z a večnamensko d v o r a n o , z a p o s l i t i n o v e l j u d i z a d e l a , k i j i h zda j z a se­j e m o p r a v l j a j o k o o p e r a n t j e , t e r n a s e j e m p r i v a b i t i še več je števi lo t u j i h r a z s t a v l j a l c e v .

P o s l o v n o - p r i r e d i t v e n i c e n t e r G o ­r e n j s k i s e j e m j e o b 3 5 - l e t n i c i p o v o j ­n e s e j e m s k e d e j a v n o s t i p r e j e l p r i ­z n a n j e Medobč inske g o s p o d a r s k e z b o r n i c e z a G o r e n j s k o z a uspešno g o s p o d a r j e n j e i n u s m e r j a n j e s e j e m ­s k i h p r i r e d i t e v . P r i z n a n j e j e p r e d a l p o d p r e d s e d n i k M G Z z a G o r e n j s k o M a r t i n Šketa, v i m e n u G o r e n j s k e g a s e j m a p a g a j e p r e v z e l d i r e k t o r F r a n c E k a r .

C . Z a p l o t n i k

K a j bo prinesla hitra cesta

Urbanistični inštitut i z L j u b l j a n e bo do 20. o k t o b r a n a r e d i l študijo o r a z v o j n i h i z p o p o l n i t v a h p o t e k a go­r e n j s k e h i t r e ces te . P o u d a r e k bo n a g o s p o d a r s k i h k o r i s t i h , k i j i h bo p r i ­n e s l a n o v a c e s t a . Možnost i bo t r e b a k a r n a j b o l j e i z k o r i s t i t i , d a k o l o n e vo­z i l ne bodo d r v e l e m i m o , t emveč se b o d o u s t a v l j a l e n a s o d o b n o u r e j e n i h postajališčih, b e n c i n s k i h s e r v i s i h , v p r o d a j a l n a h . S t u d i j a bo v e l j a l a 2 m i ­l i j o n a d i n a r j e v , po 600 tisoč d i n a r j e v na j b i p r i s p e v a l i jeseniška i n r a d o ­vl j iška občina, 500 tisoč d i n a r j e v k r a n j s k a i n po 200 tisoč d i n a r j e v t r -ž iška i n škofjeloška občina. O t e m se odločajo te d n i , v R a d o v l j i c i so z a m i ­s e l s p r e j e l i , d o d a l i so , d a n i t r e b a po­n o v n o p r e s o j a t i , k j e bo n o v a h i t r a c e s t a p o t e k a l a . V radovlj iški občini i m a j o n a m r e č z e n a r e j e n o s t u d i j o o p o t e k u n o v e h i t r e cest-.' o d Ž i rovnice do Črnivca, p r e d l e t i so j i m j o i z d e l a ­l i p r i Urbanist ičnem inštitutu, s u j so

ih obvarovati ftimveč p l o d n e z e m l j e . T r a s o so t a k o približali o z i ­roma združili s s e d a n j o g o r e n j s k o m a g i s t r a l n o ces to

100 let bombažna predilnica in tkalnica i tržic

N a m e d n a r o d n e m G o r e n j s k e m

s e j m u v n o v i h a l i .

( M M M I E E G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 13. AVGUSTA 1985

Takle lojtrnik je veliko imenitnejši kot avto! — Foto: F. Perdan

VAŠA P I S M A

P R E K I N I T E V G L A D O V N E S T A V K E D R . J A N E Z A R U G L J A P O R A Z A L I Z M A G A ?

Znani slovenski alkoholog in psihiater Janez Rugelj je 1. julija v Tinjah na slovenskem Koro­škem začel gladovno stavko. Za­kaj?

V teh dneh se je 5/ ' - l e tnemu zdravniku izteklo 40 let delovne dobe. Po vseh pravilih bi se moral upokojiti. Za človeka, kakršen je on, pa je bila upokojitev nespre­jemljiva. Da bi se iz delovnega zanosa umaknil v zapečkarstvo, je človeku Rugljevega kova, ki je naravnost pohlepen po življenju, tuje. Odločba o upokojitvi bi zanj pomenila kazen za ves vložen trud in rezultate 15-letnega gara­nja na področju mlade vede — alkohologije.

Janez Rugelj je pravočasno sporočil odgovornim svoje želje in nakazal možne rešitve. Ena od teh je bila, da dobi naziv visoko­šolskega učitelja. Za ta naziv iz­polnjuje formalne pogoje. Tak status bi mu omogočil delati do 70. leta.

Na vlogo ni dobil odgovora. Kljub ponovnemu izzivu je ostal brez odgovora. Začel je z gla­dovno stavko. Le-ta je pri njem vzklila na trdo prehojeni poti ustvarjalnega dela v zadnjih 15 letih in ni samo znak trenut­nega protesta.

Ali je bila stiska tako huda ter interes, da opozori na vso proble­matiko, ki razkriva vzroke glado­vne stavke, upravičen*, na tem mestu ne bi razglabljali.

Resnica je, da so zasluge dr. Ruglja na področju alkoholo­

gije velikanske. Spoprijel se je s področjem, kjer doživlja kot stro­kovnjak in človek vsak, ki se s tem ukvarja, neprestane zavrni­tve in omalovaževanja. Kot otro­ci alkoholne kulture težko spreje­mamo nova stališča. Osebnost, ki zdrži na tem področju dela, mora biti čvrsta, predvsem morajo ime­ti besede dejanja. In tel je pri Ruglju veliko.

Ogromno je storil na publici­stičnem področju. Poleg Jožeta Ramovša je edini pisal knjige (Dolga pot, Uspešna pot, Zmago­vita pot itd.). Na področju zdra­vljenja alkoholizma pa dosega naravnost fantastične rezultate. Nasprotniki mu očitajo, da ima pretrdo roko, da človeka poniža, zahteva nemogoče, zagovorniki ali boije, poznavalci njegove me­tode pa vemo, da so družine roje­ne pod srečno zvezdo, če jim uspe, da se vključijo v njegov program zdravljenja. Res je za­hteven, toda visoko človeški in do skrajnosti human. Zahteva le tisto, kar dela tudi sam.

V programu ne gre za izganja­nje alkohola iz telesa, temveč gre za novo kvaliteto življenja, torej od »imeti« in »postati« k BITI. Marni to bistvo življenja? ,

Janez Rugelj z gladovno stavko ni opozoril samo na osebno sti­sko, temveč tudi na krizo v psihi­atriji, na krizo časa in družbene­ga utripa.

Ker je zmagala resnica, ki vodi k počlovečenju življenja, o tej resnici pa so odločali tudi drugi, je tak zaključek gladovne stavke znak skupne zrelosti in v ponos slovenskemu narodu.

A n a Čebul j

Ml PA NISMO SE UKLONILI

V O ž b o v č e v i g m a j n i c i

s o s e r a n e h i t r o c e l i l e

Nalezljiva šepavost ovac

N a l e z l j i v a šepavost o v a c j e p r e d ­v s e m b o l e z e n o d r a s l i h o vac , j a g n j e t a p a p r a v i l o m a o b o l i j o šele p o d v e h m e s e c i h s t a r o s t i . B o l e z e n povzroča prece jšnjo g o s p o d a r s k o škodo, k e r v t r o p u o b o l i v e l i k o števi lo o v a c (do 80 %), o v c e močno shujšajo, se n e o b r e d i j o , n e k a t e r e p a t u d i p o g i n e j o .

O p a z n i z n a k i b o l e z n i s o : N a j p r e j se p o j a v i rdečica i n o t e k l i ­

n a kože m e d p a r k l j e m a . K o ž a p o s t a ­n e i z r a z i t p v lažna i n p o v r h n j i c a k m a l u o d m r e . V t e m s t a d i j u b o l e z n i o v c e k o m a j z a z n a v n o šepajo. V e n ­d a r p a se p r o c e s p o s t o p o m a širi, z a ­j a m e v e s p o d p l a t i n končno t u d i u s -n j i c o n a n o k e t n i s t e n i . Z a n i m i v o p a j e , d a n i k o l i n e doseže s v i t k a . Z a t o rožev ina še k a r n a p r e j r a s t e , t r o h n i i n i r a z p a d a , p a r k e l j p a se bo l j a l i m a n j d e f o r m i r a . V o n j o d m r l e g a t k i ­v a j e s k r a j n o n e p r i j e t e n i n z e l o z n a ­či len. B o l e z e n s k i p r o c e s n a u s n j i c i , k i j e i z r e d n o boleč, n a v a d n o z a j a m e o b a p a r k l j a n a e n i a l i več okončinah. T o povz roča h u d o šepanje, z l a s t i n a t r d i h t l e h . P r i z a d e t e o v c e večkrat ho ­d i j o p o p r e d n j i h k o l e n i h a l i p a s p l o h n e m o r e j o n a n o g e i n t eda j n a v a d n o p o g i n e j o z a r a d i s epse .

B o l e z e n j e b i l a u g o t o v l j e n a v t r o ­p u o v a c v p l a n i n i L i p a n c a . P o p r i d o ­b l j e n i h p o d a t k i h šepajo o v c e t u d i v n e k a t e r i h d r u g i h t r o p i h . Z a t o v e t e r i ­n a r s k a inšpekci ja naroča v s e m las t ­n i k o m o v a c , d a p r e g l e d a j o s vo j e ov­ce , i n če u g o t o v i j o , d a o v c e šepajo, n a r e d e n a s l e d n j e :

— d a ločijo b o l n e o v c e o d z d r a ­v i h . N a pašnik ih, k j e r so se p a s l e b o l n e o v c e , n e s m e j o p a s t i z d r a v i h o v a c v s a j 14 d n i . I s to v e l j a z a p o t a , k j e r so h o d i l e b o l n e a l i g l e d e b o l e z n i s u m l j i v e o v c e ;

— o d časa do časa j e t r e b a n u j ­n o p r e g l e d a t i p a r k l j e z d r a v i m o v c a m i n j i h p o p o t r e b i o b r e z a t i t e r o m o g o ­čiti, d a s i v s a j e n k r a t n a t e d e n r a z ­kuži jo p a r k l j e v 5 — 1 0 % f o r m a l i n u a l i m o d r i g a l i c i ;

— b o l n i m o v c a m j e t r e b a p a r ­k l j e t e m e l j i t o o b r e z a t i i n razkužit i s 5 — 1 0 % f o r m a l i n o m . Razkuževan j e j e t r e b a p o n a v l j a t i 2 — 3 - k r a t n a te­d e n , n a j b o l j e p a v s a k d a n ;

— h u d o o b o l e l e o v c e j e t r e b a z d r a v i t i z a n t i b i o t i k i ;

— o z d r a v l j e n e o v c e se l a h k o po p o p o l n i o z d r a v i t v i v r n e j o v t r o p . Paš­n i k , k j e r se o v ce p a s e j o , p a n e s m e b i t i v l ažen a l i c e l o močv i ren . T o ve ­l j a t u d i z a ovčje s ta j e .

K e r j e b o l e z e n n a l e z l j i v a , j e i z v a ­j a n j e p r e v e n t i v e i n z d r a v l j e n j a ob ­v e z n o z a v s e l a s t n i k e b o l n i h o v a c .

K m a l u t u d i r i b a r n i c a

R a d o v l j i c a — V n i z u n o v i h p r o ­d a j a l n n a r o b u C a n k a r j e v e g a n a s e ­l j a s o d o s l e j o d p r l i v r a t a že p o s l o v a l ­n i c a L j u b l j a n s k e b a n k e , K o k r i n a p r o d a j a l n a k o n f e k c i j e , k n j i g a r n a i n p a p i r n i c a Državne za ložbe S l o v e n i ­j e , V e z e n i n i n a p r o d a j a l n a t e r M u r k i -n a p r o d a j a l n a športnih oblači l i n o p r e m e . V p r v e m n a d s t r o p j u z a s e b n i o b r t n i k i že n u d i j o šivi l jske, e l e k t r o ­tehnične, opt ične i n p l e t i l j s k e s t o r i ­t ve , k o n e c p r e t e k l e g a m e s e c a p a so

ČRTOMIR ZOREČ

PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU

O B I S K A N E I N O T R O K

Prešeren j e v s v o j i h k r a n j s k i h l e t i h po tova l v L j u b l j a n o le n e k a j k r a t . Z a d ­n j i k r a t je b i l o to s e p t e m b r a l e ta 1848, k o j e v o d i l svo jega m l a d e g a p i s a r j a A n d r e j a R u d o l f a n a nabo r . O b tej p r i ­ložnosti j e po daljšem času spet ob i ­s k a l A n o i n o t r oka . P r i n e s e l j i m je ne­ka j denar j a , k i p a s i g a j e m o r a l i zposo­d i t i od svoje tete Lenčice.

Z a r a d i b o l e z n i je b i l že t a k o sp reme­n j en , d a se ga j e A n a k a r ustrašila, k o ga je zag l eda la m e d v r a t i . P o t e m p a ga je, po svo j i g r d i n a v a d i , o b s u l a z očitki. F r a n c e j e m i r n o poslušal obtožujoče besede, d a ne s k r b i dovol j z a o t r oka . I n d a t ako m a l o k d a j p r ide , k o t d a j e n a vse pozab i l , t u d i n a ob l jube . . .

K o p a ga j e A n a ob s l ovesu spet vprašala, kda j se poroči z njo , k e r j i j e ob l jub i l , d a tedaj , k o se osamosvo j i , j i j e žalostno o d v r n i l : »Moja ženka bo s m r t grenka.« O t r o k o m a j e d a l z a s lovo v s a k e m u po eno s r e b r n o dva jse t i co . Bržčas z a d n j i d enar , k i g a j e še p r e m o ­gel.. Saj s i je m o r a l ce lo z a pot v L j u ­b l j ano i zposod i t i , t a k o s l abo m u j e že šlo.

P o t e m s ta Prešerna, že v času h i t r o napredujoče voden ice , o b i s k a l i na jpre j A n i n a m a t i , po t em, čez neka j tednov, p a še A n a . O b e s ta prišli po denar . Te­g a p a je b i lo v hiši ma l o . P o sporočilu v emo , d a je Prešeren d a l A n i n i m a t e r i l a h k o le pet go ld inar j ev , A n i p a e n to­l a r , k i ga je i m e l p r i p r a v l j e n e g a z a ko-l e k e p r i s vo j i h p r a v d n i h s p i s i h . Več že t a k r a t n i i m e l .

P r o t i k o n c u l e ta 1848, p o z i m i , j e p r i ­šla N e t k a , k a k o r j e p e s n i k v t r e n u t k i h sreče i m e n o v a l m a t e r s v o j i h o trok, po-s l e d n j i k r a t v K r a n j . S seboj j e p r i p e l j a ­l a šestletno E r n e s t i n o i n t r i l e tnega F r a n c i j a , A n i je b i l o tedaj šele pe t in ­dva j se t let. T o pot j e prišla v K r a n j p r e d v s e m zato, d a b i Prešeren j a vno p r i z n a l svo ja o t r o k a . N a z a k o n s k o zve­zo sedaj bržčas n i več m i s l i l a , saj j e g r e n k o čutila, k a k o p i s a n o jo g l eda F r a n c e t o v o sorodstvo .

P r a v nič lepo, sko ro popad l j i v o je o t e m A n i n e m o b i s k u p r i p o v e d o v a l a P r e ­šernova ses t ra L e n k a : »Tudi A n a Je lov -škova je prišla v K r a n j bo lnega doktor ­j a ob i ska t . O n a p a zato na jbo l j , d a b i se n a s m r t n i poste l j i z n j i m poročila. No­čem s v o j i m l j u d e m z njo nadležen b i t i , j e r e k e l dok t o r , o n a b i b i l a po t em v r o d b i n i , t ako p a n i . P r a v s l i l i l a je A n a n a poroko . T o d a d o k t o r j e ponav l j a l , t ega nočem i n nočem!

M o r d a je p rav tu s k r i t vsaj de l odgo­v o r a , zaka j Prešeren n i i z p o l n i l ob l ju ­be, dane A n i v času, k o še n i b i l samo­s to jen : » K o d o b i m a d v o k a t u r o , po t em

o d p r l i g o s t i n s k i l o k a l s t e r a s o . S 1. a v g u s t o m j e z a s e b n i k o d p r l p r o d a ­j a l n o s a d j a i n z e l e n j a v e . D o s e p t e m ­b r a n a j b i v pritl ičju d e l a v n i c o o d p r l t u d i z l a t a r i n j u v e l i r , p o l e g b o še p i ­c e r i j a . B l e j s k a Špeceri ja p a o b l j u ­b l j a , d a bo d o s e p t e m b r a z a g o t o v o o d p r l a r i b a r n i c o , n a k a t e r o l j ud j e težko čakajo. T a m bo i m e l a svo jo p r o d a j a l n o čev l jev še K r a n j s k a P l a ­n i k a .

J R

te vzamem.« Trdosrčni g r u n t a r s k i rod' b i n s k i odnos i so b i l i bol j močni kot o*? z i r n o s t do uboge n e z a k o n s k e matere.

Seda j p a poslušajmo, k a k o se teg žalostnega o b i s k a p r i n a s m r t bolne"1

očetu s p o m i n j a Prešernova hčerka E1" n e s t i n a :

»Meseca n o v e m b r a j e mo jega o b i s k a l K a s t e l i c . R e k e l m u je , da n* m o r e v en , k e r i m a o tek l e noge; t j 0 * spa t i ne more ; za to d e l a noč i n da^ M e s e c a d e c e m b r a j e že ležal; zdravni^ so o b u p a l i n a d n j i m , s a m o o n je še p 1 1

čakoval zd rav ja . ; M o j i m a t e r i j e n e k d o nasve tova l , 1 1

čimpreje p o s k r b i , d a nas pr ipozna . T o d a bolj i z o z i r o v n a njegovo bl^

n jo s m r t nas j e sedaj p e l j a l a mab K r a n j očeta ob i ska t . Z n a m i je šla tu 0 1

n e k a m a t e r i n a te ta . Na jp re j smo šli k d e k a n u Dagarin„u

g

R e k e l je : »Ker m e d o k t o r Prešereni s n i d a l p o k l i c a t i , g a še n i s e m obisk 3 1" t u d i ne v e m , če m e s p l o h pokliče.«

K očetu na ju j e p e l j a l a teta , medte k o je i m e l a m a t i — ne v e m že kak " o p r a v e k p r i o k r a j n e m sodišču. &

K o s v a prišla s teto v očetovo van je , nas n jegova s es t ra K a t r a sp 1 ^ n i p u s t i l a k n j e m u , p o t e m p a je P°P V

s t i l a , rekoč: Zda j g a p a v z emi t e , pa £ a

grob nes i te ! K o j i je te ta neka j tečnih poved* '

ho t e l a nas je K a t r a k a r snest i ; to moj bra tec se j e s k r i l z a teto, J a Z " s e m se o b r n i l a v s t r a n . „ e.

M e d t e m je b i l mo j oče zaslišal bes dičenje i n r esn i co sluteč pos l a l ven n do l f a g ledat, ka j je . Prece j nato nas p o k l i c a l k seb i . . ^

V p r e d n j i sob i j e s t a l a surova P l Sg e ;

n a m i z a i n r a vno t a k a o m a r a za sp 1 ^' v p r e d a l u spodaj p a je ležalo p a r

b l a t n i h škornjev. 5 V d r u g i sob i je b i l a poste l ja , o " 1 3 ^

p r e d a l i , n a k a t e r i j e s t a l a u r a . ne stolov, m i z a s p a p i r j e m i n P* , ' L f o rod j em — ka j t i R u d o l f je p isa l . * m u j e oče n a r e k o v a l .

K o č a n a G o z d u

o d p r t a j e s e n i Vršič — P r i z a d e v n o P l a n i n

društvo K r a n j s k a g o r a se j e l a n 1 A s n o l o t i l o o b n o v e Koče n a G o z d u , j| s t o j i o b c e s t i p r o t i Vršiču. K o č a J e .(

l a že p o v s e m d o t r a j a n a , z a * 0 s ° \ s k l e n i l i t e m e l j i t o o b n o v i t i . $

P l a n i n c i so m o r a l i z b r a t i de z a t o so p r o s i l i d e l o v n e o r g a n i z a ^ na j p o s v o j i h močeh p r i speva j o . ^ s e l i so b i l i d e n a r n i h p r i s p e v k o v J* ^ L j u b l j a n a , Že lezarna, P e t r o l a , 1 ^ ničnega b i r o j a J e s e n i c e , k ° m r g s s k u p n o s t i , g o s t i n s k i h d e l o v n i h 0 ^ ni/.aci j v K r a n j s k i g o r i , G o z d n g o s p o d a r s t v a B l e d , L i p a B l e d . ^ ^ r o v a l n e s k u p n o s t i T r i g l a v , L l e ^ t e h n e i n k m e t o v , k i so p r i s p e v a j s

V s o d o b n o u r e j e n i koči, k i j ° ^ u p r a v l j a n j e p r e v z e l a t e m e l j n a » J n i z a c i j a K o m p a s i z K r a n j s k e g b o d o s p r e j e m a l i t u d i tu je turiš*

Udarn iškega d e l a s a m i h č uyp P l a n i n s k e g a društva j e b i l o v ^i0i z a t o b o d o kočo l a h k o o d p r l i ze o k t o b r a . _ c

K a d a r pog l eda s k o z i k u h i n j s k o o k n o , v i d i v Podje l je ; hiše, r a z m e t a n e po z e l e n e m pobočju P o k l j u k e , k i se d v i g a n a d B o h i n j s k o B i s t r i c o , i n v e l i k o s i vo s k a l o t a m n a l ev i . Čeznjo je nič k o l i ­k o k r a t u b r a l bližnjico, ko je b i l še k u r i r p a r t i z a n ­s k e a m b u l a n t e E n a P o k l j u k i . Še danes so m u Podjelčani p r i s r c u , v s a k a hiša posebe j . K a j t i ta­k r a t so b i l i v s i eno. Pod je l j e so ime l e eno s a m o na logo : p o m a g a t i bolnišnici n a P o k l j u k i . In l ju­dje so se v s i do z adn j e ga zaveda l i , d a so r a n j e n c i n j i h o v a s k r b , d a j i h mora j o p r e h r a n i t i i n op ra t i , d a mora j o p o s k r b e t i zan je , d a bodo n a t op l em i n s u h e m . Sa j n i s o vede l i , k je p r a v z a p r a v so. V e d e l i so le, d a so t a m nek je zgora j , d a n i so daleč, ka j t i k u r i r Se rge j i n vod j a a m b u l a n t e I z idor s t a m i ­mogrede n a z a j , če j e t r eba z b r a n o z a ran j ence d v a k r a t a l i t r i k r a t odnes t i i z v a s i .

S t raged i j o 3. ba ta l j ona Prešernove b r i gade n a G o r e l j k u d e c e m b r a 1943 se j e začelo. P r v e t r i težke r an j ence so d o b i l i od t a m . P r v i teden so j i h z d r a v i l i v p a s t i r s k i s ta j i n a d koprivniško c e r k v i ­jo . T u se j e o s n o v a l a a m b u l a n t a E p r e k o G4 . K e r so N e m c i še v edno v o h a l i po P o k l j u k i i n i s k a l i preživele, so se p a r t i z a n i u m a k n i l i n a Pokrove . V e n d a r t u d i t a m n i so b i l i do lgo — s p r a v i l i so j i h n a J a v o r j e v v r h n a d Pod j e l j am i . T a m se j i m j e pridružil Se rge j .

F r a n c R a v n i k - S e r g e j j e d o m a iz B o h i n j s k e B i s t r i c e . F e rba r j e v . P e t s inov j e b i l o p r i hiši, pet pa r t i z anov . B r a t I van j e šel v p a r t i z a n e že p r e d b o h i n j s k o vs ta jo . Starše so 1943. l e ta i z s e l i l i . S e r ­gej j e šel v p a r t i z a n e k o n e c j a n u a r j a 1943. l e ta v p r v o četo G o r e n j s k e g a od r eda . N a d K u p l j e n k o m so i m e l i tabor , Tonček Dežman je b i l t a k r a t ko­m a n d a n t . O d t a m so m o b i l i z i r a l i fante po boh in j ­s k i h v a s e h . Po l e t i l e ta 1943 se ie tud i i z t eh enot u s t a n o v i l a Prešernova b r i g a d a . Nesreča j e hote­l a , d a so se t is to polet je, že v Prešernovi b r i g a d i ,

išergeju z d r o b i l a očala, t r a v z a r a d i s l abega v i d a so ga p o s l a l i n a t e r en . Z a k u r i r j a je b i l n a pok l j u ­ški s t r a n i — K o p r i v n i k , Gorjuše, Podje l je . I n ko je nekoč odpe l j a l v a m b u l a n t o E bo lnega Vo jvo­do, b o h i n j s k e g a p r edvo jnega k o m u n i s t a , je d o b i l na logo , d a os tane tu ko t a m b u l a n t n i k u r i r i n po-l i tde legat .

B i l i so s a m i s r e d i s m r e k . Serge j j i m je b i l z a zvezo s s ve t om, n o s i l j i m je nov ice , h r a n o , zd ra -

Franc Ravnik-Sergej

v i l a , sveže obveze , k i j i m j i h j e t a k r a t p r a l a i n l i ­k a l a Kocjančeva m a m a . N a J a v o r j e v e m v r h u so i m e l i d v a s t a n o v a i n h lev . A l e n k a j i m je k u h a l a , R o s v i t a , sedaj S e r g e j e va žena, j e b i l a bolničar­k a , z d r a v n i k d r . I van Hribernik-Matjaž, vod ja a m b u l a n t e p a Serge j ev b r a t I z idor .

Na jhu j e je b i l o , k a d a r je b i lo t r eba a m b u l a n ­to s e l i t i . I n to n i b i l o m a l o k r a t . E d e n najtež­j i h p r e m i k o v j e b i l zagotovo v začetku j u n i j a 1944. l e ta . V Pod j e l ju je p ro t i večeru zapoka l o . Po d v a s ta n o s i l a ran jence . N o s i l a , n a n j i h p l a ­n i n s k a z i m n i c a , n a njej ran jenec , p o k r i t z debe lo prešito odejo iz l a n u , z a zg lav je vreča m o k e , no­sač p a je n o s i l še n a h r b t n i k . T a k r a t so j i h p rene ­s l i dobro u ro daleč, n a Peči, v Ožbovčevo g m a j n i -co. P o t e m i . S p o d t i k a l i so se ob veje, p a d a l i v j a ­me. O d teže r o k s k o r a j d a n i so čutili. N e p o p i s n o t rp l j en je z a oboje. Zan je , k i so nos i l i i n z a r a ­njence , k i so t r p e l i nečloveške m u k e . S r e d i goz­da , pod s m r e k a m i , so r a n j e n c e m n a r e d i l i z a s i l n e b i v ake . In p o t e m j i h je ponoči zapade l sneg . Te­daj j e b i l a deževna doba . T r i t edne so os ta l i . K a ­da r se j e z j asn i l o , so ran j ence p r enes l i n a p iano . In začuda so se v t eh nemogpčih r a z m e r a h čudo­v i to zace l i l e .

Še i s t i mesec so se s e l i l i v novo b a r a k o . M a t e ­r i a l zan jo so prinašali z v s e h s t r a n i . Serge j je n a p l a n i n i P r a p r o t n i c i n a d U s k o v n i c o , iz v i l e n e k i h Zagrebčanov, p o b r a l , k a r je le m o g e l f v r a t a , m i ­ze, o m a r o , poste l jo , z i m n i c e . Goščev M a r t i n m u je z v o l o m n a Peči odpe l j a l voz , naložen v i s o k o ko t s e n e n i voz . Še danes ne m o r e ver je t i , k a k o j e v o l to zmoge l . I n kakšni v e l i k i k a m n i so b i l i n a t i s t i o z k i po t i !

V tej a m b u l a n t i so b i l i do k o n c a vo jne . Še d v a k r a t a l i t r i k r a t so se h i t r o u m a k n i l i . Prvič že j u l i j a 1944. T a k r a t so se p r e m a k n i l i v L i m o j c e pod R u d n i m po l j em . T a m so os ta l i t r i tedne. T a ­k r a t j i m je b i l o lepo. M e d s a m i m i b o r o v n i c a m i so t a b o r i l i . 10 m i n u t proč je b i l a globača, p o l n a sne­ga, d a so i m e l i vodo. K a k o so se tu f an t om z d r a ­v i l e r ane ! K o t b i b i l o danes , se s p o m i n j a V i l i j a iz T r e n t e . 16 let m u j e b i l o . D o m d u m k a m u je v n a d l a h t i z d r o b i l a r oko , d a so se v ide le k o - . t i

D r . Matjaž je z B l e d a že naročil žago z « & x ^ h d" ci jo roke . T u p a se m u je t ako h i t e l a ? " r 8

n e k e ^ ver je t i n i s o mog l i . In ko m u j e Matjaž Q\$< dne spet p r eg l eda l roko , se je usede l na p a ^ o neka j časa razmišljal, p o t e m se pa n a

odločil: »Nič ne b o m rezal!« K o je prišla ^ tft B l e d a , n i nihče o m e n i l amputac i j e . ^T-ve^" spet v b a r a k i , j e h o d i l V i l i po vodo. V s a k i v j(T je p r in e s e l v škatli. Spe t je ho te l dob i t i m ko. Na zadn j e je p r i n e s e l že p o l n škaf yo ^fič

K a k o i zna j d l j i v i so m o r a l i b i t i v t i s t i n jjoV* rab ! S k a k o p r e p r o s t i m o r o d j e m j * 5 j e . r»

m i k . K a r z b r i t v i c o j e i z r e z o va l K * - * ^ * *

bu° -.o o" z d r a v i je hote l dr . Matjaž nekoč o p e r i r a t i , n i t » - • jg z a obraz , n a ka t e r o b i n a k a p a l eter . Se rg J

n gK" ' p a s t i r s k i h p l o t ov ih s t i k a l z a žico. Našel je v „<r zar javete . Z I z ido r j em s ta j o očistila, sP . jjjlfl ̂ kakšen košek, o b l e k l a z o b v e z a m i i n že J e

m a s k a za n a r k o z o . . . . u \W" Že v nov i a m b u l a n t i j e b i l o , torej P° k; \e &

ko je Serge j spet d o b i l očala. D r . V o l f J * JjjV dr . H r i b e r n i k o m p rev ze l a m b u l a n t o E , rod pr inese l . Zde l o se m u je , k o t b i se še **nkr K a j p o m e n i dobro v i d e t i ! S p l o h p a v - l * k ^ t r a t nos t ih , ko t je b i l m e d vo jno k u r i r k m a l u pade l v nemško zasedo, k e r je s' a k sreči se j e vedno dobro i z t ek lo .

« 2 » < i z l e K i u . r»„ radi .

Svobodo so dočakali v a m b u l a n t i , t*1, &oJ redno s t roge k o n s p i r a c i j e k i j e vladal« H J ^ j tf niča n i b i l a n i k o l i i z d a n a . Šele ob osvoboo p r v i r an j enc i šli od tod n e z a v e z a n i h oči- ^

Zan j e j e b i l a to d v o j n a p o m l a d . Iz *? Jjm konsp i r a c i j e , i zpod s m r e k o v i h vej , *k?rn. V»l se j e v i d e l le košček neba , so spet p r , š l , " 0 ttfi n i k e . n a cesto, m e d l jud i . I z i do r j e z dvoj* ^ 0 V jo v l eke l m e h n a čelu ko l one , l judje so J J J J J ^ f s i pava l i s c ve t j em. V šoli v B o h i n j s k i t * , s

j i h čakale be lo p r eg rn j ene postel je . podJ* Serge j se Se vedno rad vrača v njegov ^ j

lje. T u j e ko t d o m a . Najtežje in n a j M P J J ^ipr preživel s Podjeljčani. Žal m u j e le. da v»> ^ „» pozab l j enu i n o s a m l j e n a P a toliko j e da i 10 s tvar ! q p o l * *

IPK. 13. AVGUSTA 1985 KULTURA .5. STRAH © ( M Š ^ E & M E H G L A S

Blejskih kotičkov sramote je še več »Garažo« podrli

N e d a v n i č lanek o p r o p a d a n j u P l e m l j e v e hiše n a B l e d u n i z b u ­d i l l e p o z o r n o s t i , t emveč je s p r o ­žil t u d i p r v o de j an j e . D a n p o o b ­j a v i s o p o d r l i » ga ra žo « n a d v o r i ­šču, A l e n k a P l e s t e n j a k o v a p a n a m je sporoči la, d a se je o g l a s i l a u p o k o j e n a učitelj ica, k i j e p r i p r a ­v l j e n a p r e s e l i t i se v hišo i n s k r b e ­t i z a n j o . U p a j m o t o r e j , d a se b o p r e m a k n i l o i n P l e m l j e v a hiša n e b o v eč v s r a m o t o , t emveč v p o n o s B l e d u .

Riklijeva hiša. Malokdo ve, da je imel Rikli tam svoje sončne kopeli, pod *°stanji na dvorišču. Kompas skrivnost skriva; kdo bi se hvalil s takšnim Poslopjem! Tudi ta je sredi Bleda, tik ob Grajskem kopališču.

Še bolj klavrna je depandansa po­čitniškega doma Zrenjanin, ki no­si ime Ciklama. Simbolično, saj stoji na gozdni Jasi, streljaj od sre­dišča Bleda. Zal pa ta ciklama vene.

vcitniški d o m v Odmor Zrenjanin. Drugo ime propadajočega poslopja je }a Peričnik. Že nekaj let je prazen, zanj ne skrbi nihče. Gostom je na

CeK saj stoji nasproti hotela Golf.

^ P a n d a n s a hotela Svoboda, prazna in potrebna popravila. Stoji v kot*1 ^ d t S č u Bleda, njene sobe bi še kako prav prišle, če bi bile urej

Je treba. urejene

V spodnjih prostorih Riklijeve hiše je zasebnik uredil diskoteko. Še dobro, da obiskovalci pridejo po­noči, ko ne vidijo, kako propada zgornji del poslopja.

* . N e d a v n i č lanek o p r o p a d a n j u P l e m l j e v e hiše n a B l e d u , k a r s m o označi l i k o t b l e j s k i kotiče^. s r a m o t e , j e n a * l e<*u d v i g n i l n e m a l o p r a h u . M n o g i se sprašujejo, k a k o j e možno, d a p r o p a d a h i s a J o s i p a P l e m l j a , m a t e m a t i k a J ^ t o v n e g a s l o v e s a , n a k a t e r e g a s m o S l o v e n c i l a h k o upravičeno p o n o s n i . D r u g i iščejo rešitev z a n j o , t r e t j i p a P r a v i j o , d a j e n a B l e d u takšnih kot ičkov s r a m o t e še več. rt O d p r a v i l i s m o se po B l e d u i n j i h n e k u j p o i s k a l i . P r a v z a v s e , k i s m o j i h našli, j e znači lno, d a i m a j o gospo ­d e z u n a j b l e j s k i h i n občinskih m e j a . N a B l e d u i m a j o t o r e j r o k e z v e z a n e . L a h k o le o p o z a r j a j o i n se j e z i j o

A . B l e j s k i kotički s r a m o t e , k a k o r l a h k o b r e z z a d r e g e r ečemo propadajoč im počitniškim d o m o v o m i n h o t e l -KjA d e p a n d a n s a m , so takorekoč v p o s m e h p r i z a d e v a n j e m b l e j s k i h turističnih d e l a v c e v , k i z a d n j e čase v s e

' i vne t o s k r b i j o z a u r e j e n o s t i n čistočo k r a j a . . k . C e so se oči domač inov n a n j e že k a r n a v a d i l e , j i h b r e z d v o m a h i t r o o p a z i j o z v e d a v e oči gos tov , k i s vo j n o s P4 v t a k n e j o t u d i t j a k j e r n i t r e b a . P a še k d v o v e k a k o p o t r u d i t i se j i m n i t r e b a , saj j i h l a h k o u z r e j o c e l o z o k n a a ° t e l a .

v B l e d j e naš najlepši turistični k r a j . K a r p r a v i m a j o pikreži , k i p r a v i j o : r e s j e najlepši, t o d a t u d i n a B l e d u n i t a k o . k o t b i m o r a l o b i t i . .

M . Volč jak

t ° č a n i — L o č a n o m \ u ^ o f i » L o k i s o b i l i p r e d t u r i s t i

i H r * o h o števi lni o b e t i z a p o p e s t r i ­l e t u r n o " z u b u v n e 8 a ž iv l jenja v H t v ' " " ' " e m j e d r u . G l a v n e p r i -[H[ ? 8 0 s i c e r že m i n i l o , v e n d a r j e J u r

u 8 a p o l o v i c a p o l e t j a mogoče ' M i r n e j š a p r i r e d i t v e , k i j i h

% J'\x^ L o k a pogreša. J u l i j s k i LO ^ < W e t n i večer i so l epo u s p e l i , z a

/.bral močnejši s e s t a v l j e n i z

f!,WUv'' , , ,;l Pa se j e z b r e

N V ' T ' i s k i o d b o r , se i < J % t ̂ ' ' » s t i čnega društva S k o f j a 5 v KrH 0 r n i k o v O d r e d a s v o b o d n e -, C ^ S e r n . i t M i k a i n ° d b o r u z a p r i p r a -• * t a r ^ " s k e g u p i k n i k u . Z a d a l i so

! V * v H o i V n ° i m I ° K ° : » rgunizuei jo ., 7 JO ~8 lusbono kv i/ . p r i r e d i t v e , k i

y vp o » rnenovu l i Ločani - Ix>ča-

n a s t o p i l i s k o r a j sa ' 'ta e r i i H* ̂ ° * a m - K a r P a s e v e d a ne i ^o j r , n e D o z a n i m i v a t u d i »Ne

P r i r e d i t e v bo i m e l a t e k o v a l n i z n a ­čaj k v i z a l štev i ln imi prakt ičnnimi n a l o g a m i , k i b o d o r a z g i b a l e g l e d a l ce , t e k m o v a l c e m p a v l i l e p r a v i špor t n i t e k m o v a l n i d u h . T e k m o v a l i b o s t a e k i p i v z h o d n e g a d o l a L o k e p o d i m e ­n o m Lontrški o r l i t e r e k i p a z a h o d n e g a d e l a m e s t a — P l a c a r s k i s o k o l i .

Rdeča n i t t e k m o v a n j a bo p o z n a v a ­n je .Škofje Ix )ke i n n j e n i h običajev, p e s t r e umetn iške dediščine, v o d o v i j , loških p o m e m b n i h p o s l o p i j /godov i n e t e r obrtništva. Z a p o p e s t r i t e v bo d o prakt ične n a l o g e , k i se j i h b o d o udeleževal i t u d i g l e d u l e i . K v i / . bo o r ­g a n i z i r a n t a k o , d a bodo v p r i m a r u n e z n a n j a t e k m o v a l c e v l a h k o n a m e s to n j i h vskoči l i g l e d a l c i i n d o s e g a l i točke /.a e k i p o , z u k a t e r o bodo n a v i ­j a l i K k i p i b o s t a p e s t r o s e s t a v l j e n i , l a k o po s t a r o s t i k a k o r t u d i po s p o l u . S e s t a v l j a l i j u b o d o s u m i z n a n i l i č a ­

n i , k i se p o j a v l j a j o v m e s t n e m u j av ­n e m živl jenju.

Z a n e m o t e n p o t e k t e k m o v a n j a b o s k r b e l o častno razsodišče, k a t e r e g a g l a v r i a n a l o g a j e p r e d v s e m d o d a t n o r a z v e d r i l o g l e d a l c e v .

Pr izor išče k v i z a bo k a r M e s t n i t r g s s v o j o p i s a n o n a r a v n o k u l i s o , k i j o b o d o s p r e t n o i/ . rub i l i g o s t i n c i i n po­n u d i l i razl ične d o b r o t e s v o j i m go­s t o m . M e s t n i t r g bo v času . p r i r e d i ­t ve , to re j v p e t e k , 16. a v g u s t a , o d 19. u r e da l j e z a p r t i n bo n u d i l gos to ­l j u b j e le o b i s k o v a l c e m k v i z a . Z a boljše vzdušje bo p o s k r b e l a n s a m b e l O b z o r j a , z a r a d i v e l i k e g a z a n i m a n j a p a priporočajo o r g a n i z o l o r j i č im h i -trjši n a k u p sedežev ob m i z a h v p r e d -p r o d u j i v Tur is t i čnem društvu. V p r i m o r u s l a b e g a v r e m e n a bo p r i r e d i t e v d a n k u s n e j e ob i s t e m času i n z i s t i m i v s t o p n i c a m i .

G o r s k a k r a j i n a Ob slikarski razstavi v počastitev 90-letnice Planinskega vestnika v Škof ji Loki in na Bledu

N a p o b u d o k o m i s i j e z a k u l t u r o i n r a z i s k a v o z g o d o v i n e p r i P l a n i n s k i z v e z i S l o v e n i j e j e loški m u z e j v Škof j i L o k i počasti l 90 - l e tn i co i z h a ­j a n j a P l a n i n s k e g a v e s t n i k a z r a z s t a ­v o p l a n i n s k e l i t e r a t u r e i n s s l i k a r s k o r a z s t a v o n a t e m o G o r s k a k r a j i n a . K e r so p r e g l e d n e r a z s t a v e n a t e m o g o r e v p o d o b i b i l e že večkrat n a S l o ­v e n s k e m i n t u d i že p o k a z a n h i s t o r i ­čen p r e g l e d t o v r s t n e g a k r a j i n a r s t v a , j e b i l a p r e d o r g a n i z a t o r j e m s a m o d i ­l e m a , a l i na j se s p u s t i v širše z a s n o ­v a n o r a z s t a v o o d p r v i h z n a n i h u p o ­d o b i t e v g o r a n a S l o v e n s k e m , a l i na j se o m e j i n a s a m o m o d e r n o , s o d o b n o u p o d a b l j a n j e p l a n i n , a l i p a j e še k a k ­šna t r e t j a možnost. P o razmišl janju o v s e h možnost ih j e b i l o k m a l u j a ­s n o , d a j e z a p r v o v a r i a n t o r a z s t a v e možno s a m o p o n a v l j a t i že p r e d s t a ­v l j e n o g r a d i v o , o z i r o m a d a b i g a b i l o mogoče še d o p o l n i t i , z a k a r p a n i b i l o n a v o l j o n i t i n e časa, s r e d s t e v i n n e s t r o k o v n j a k a , k i b i b i l zmožen v k r a t k e m času to de l o p o s t o r i t i . E n a k p r o b l e m se j e n a k a z o v a l , če b i h o t e l i p r e d s t a v i t i v s e s o d o b n e s l i k a r j e i z S l o v e n i j e , k i se še d a n e s u k v a r j a j o s p l a n i n s k o a l i g o r s k o m o t i v i k o . T a k o s m o se odločili, d a pr ikažemo, k e r i m a m o pač v Škof j i L o k i dovo l j s l i ­k a r j e v , n j i h o v o z a n i m a n j e z a p l a n i n -skoupodobo i n loškim s l i k a r j e m s m o pr i c ra l i še n e k a t e r e a v t o r j e z G o r e n j ­s k e . T a k o j e n a s t a l a r a z s t a v a , k i n a m v s v o j e m sporočilu pokaže z a n i ­m i v o p o j m o v a n j e i n g l e d a n j e n a s l o ­v e n s k e p l a n i n e . Še v e d n o o s t a j a po­g l e d v večini p r i m e i o v u p e r j e n s a m o o d daleč n a zasnežene vršace i n le r e d k i s l i k a r j i se p o d a j a j o v osrčje go­r a . Z a v s e s l i k a r j e j e še v e d n o znači­l e n r e a l i z e m o d romant ičnega pog l e ­d a v s e do h i p e r r e a l i z m a (Flor jančič ) o d post impresionist ičnih o d m e v o v (Adamič , L o g o n d e r ) d o e k s p r e s i v n i h o d n o s o v t e r c e l o do fauvističnih b a r v n i h s p o p a d o v ( P o l a j n a r ) i n do s i m b o l i z m a ( R a v n i k ) .

M e d t i s t i m i , k i se p r e v i d n o bližajo osrčju g o r a , j e J a k a T o r k a r z a n i m i v z a r a d i p o g l e d o v i z o z k i h g o r s k i h do­l i n n a s t e n e i n v r h o v e i n za to , k e r skuša m o t i v t u d i t o p o g r a f s k o v e r n o u p o d o b i t i s svo jo z n a n o v i r t u o z n o s t -j o . F r a n c N o v i n e j e s vo j e izkušnje p r i n e s e l i z osrčja H i m a l a j e , k a r j e p o s e b n o s t n a tej r a z s t a v i , k i j o j e s l i ­k a r še s t o p n j e v a l z i z j e m n o h l a d n o * t o n s k o o v r e d n o t e n i m p o u d a r k o m le­d e n e g a i n m r z l e g a tamkajšnjega g o r s t v a . Še na jbo l j i n n e p o s r e d n o se

j e g o r a m pribl ižala M i r n a P a v l o v e c s s vo j o s l i k o S t r a h p o d s t eno , k i s s v o j i m i mračn imi s i v i n a m i i n črni­n a m i e k s p r e s i v n o p o u d a r j a ve l ič ino g o r s k e g a s v e t a i n č lovekov s t r a h p r e d n e z n a n i m . V to v r s t o s l i k a r j e v m o r a m o d o d a t i še H e r m a n a G v a r d -jančiča, k i o s t a j a p r i s v o j e m načinu s l i k a n j a i n čeprav se posebe j n e u k v a r j a z g o r s k o k r a j i n o , s t a r a z s t a ­v l j e n i d e l i t i s t i , k i b i l a h k o p o m e n i l i n e g o v p o s e b e n i n n a s p l o h p o s e b e n o d n o s do te m o t i v i k e , k a j t i v k r a j i n i o h r a n j a s a m o t e n j e o b r i s o v g o r a n a o b z o r j u k o t svet lečo c e z u r o h o r i z o n ­t a , k i m u p o m e n i črto s p o p a d a m e d s i v i n o i n črnino. O b p l o s k o v i t o s t Gvardjanč ičev ih s l i k l a h k o p o s t a v i ­m o A l b i n a P o l a j n a r j a , k i p o g l a b l j a v g o r s k i m o t i v i k i ekspresionist ično vzušje i n s fauvist ično b a r v i t o s t j o u s t v a r j a p r a v o d r a m o s p o p a d a n j a m e d resničnostnimi d a n o s t m i v n a ­r a v i i n s v o b o d o u s t v a r j a l n e g a po ­s t o p k a , k i g a omogoča b a r v a .

P a v l e Flor jančič z o s t i m p o g l e d o m h i p e r r e a l i s t a i z v a b i mogočen v i d e z t u d i v r h o v o m p r e d g o r j a i n n j e g o v R a t i t o v e c j e g o r a , k i o b v l a d u j e S e l ­ško d o l i n o n a p o s e b e n način^ k i j e . d a n s a m o s l i k a r j u i n g a n o b e n foto­g r a f s k i p o s n e t e k n e m o r e p o v z e t i . B l i z u m u j e J a n e z H a f n e r , k i p a u s t v a r j a s š irokimi p o t e z a m i čopiča i n i z širokih b a r v n i h l i s s e s t a v l j a k r a j i n o p o l n o p r e s e n e t l j i v i h do ­g n a n j . S i m o n M l a k a r p a j e s s v e j i m i n e k o l i k a n j h u m o r n o n a s l i k a n i m i k r a v a m i p r e d v r h o v i g o r a n a o b r o b ­j u n e k e g a s i m b o l i z m a n o v e v r s t e , k i g a bo p o t r e b n o še d o u m e t i . «

V s a k n a svo j način se soočajo s p l a n i n a m i t u d i a k v a r e l i s t i i n r i s a r j i : M e l i t a V o v k n e m o r e z a t a j i t i svo je ­g a h u m o r j a i n r i s a r s k e p o s e b n o s t i , G o r a z d S o t l e r j e v letošnji s l i k a r s k i k o l o n i j i D o n i t v M a r t u l j k u s p o z n a l g o r e i n j i h z l a p i d a r n i m i p o t e z a m i čopiča v a k v a r e l u m o j s t r s k o poeno ­s t a v i l , M a r j a n P r e v o d n i k j e svo j e i s k a n j e i z r a z i l v t e m n i r i s b i z b a r v n i ­m i svinčniki. I ve Šubic p a j e v s v o j i h najnovejš ih s l i k a h o d k r i l z v r h o v h r i b o v n a d P o l j a n s k o d o l i n o p o v s e m n o v e pog l ede n a zasnežene p l a n i n e . S starejšo s l i k o p a r t i z a n a , k i l e b d i n a d g o r s k o p o k r a j i n o , p a se j e o d d o l ­žil v s e m g o r n i k o m i n p a r t i z a n o m , k i so b i l i bo j e n a S t o l u i n d r u g o d i n k i so r a z v i l i z a s t a v o s v o b o d e n a T r i g l a ­v u , s i m b o l u naše d o m o v i n e .

A n d r e j P a v l o v e c

N o v a š t e v i l k a j e s e n i š k i h

L i s t o v N o v o , 64. po v r s t i o z i r o m a d r u g o

letošnjo števi lko L i s t o v , l i t e r a r n o -publicistično p r i l o g o Že lezar ja ,zače­n j a u r e d n i k Joža V a r i s priložnost­n i m z a p i s o m ob 5 0 - l e t n i c i s t a v k e je ­seniških k o v i n a r j e v , v k a t e r e m n a ­m e n j a največ p o z o r n o s t i d e l o v a n j u p r e d v o j n i h d e l a v s k i h k u l t u r n i h d r u ­štev S v o b o d a i n E n a k o s t . F r a n c K o -n o b e l j - S l o v e n k o se v s e s t a v k u G o r -n j e s a v s k a d o l i n a o s v o b o j e n a s p o m i ­n j a m a j s k i h d n i 1945 n a J e s e n i c a h i n v o k o l i c i . L i t e r a r n i z g o d o v i n a r E m i l C e s a r o b j a v l j a o d l o m e k i z k n j i ­ge B o j b r e z puške, z a k a t e r o j e l e tos p r e j e l n a g r a d o v s t a j e s l o v e n s k e g a n a r o d a . P r i p o v e d u j e n a m o d e l o v a ­n j u sat ir ičnega gledal išča V e s e l i t e a ­te r , k i s t a g a u s t a n o v i l a Božo P o d -krajšek i n T o n e Čufar i n v k a t e r e m so n a s t o p i l i i g r a l c i , k i so ob nemšk i , o k u p a c i j i M a r i b o r a p o b e g n i l i v L j u ­b l j a n o . J a n e z M e t e r c piše o r a z v o j u k o l o n i z a c i j e i n že lezarstva v j e s e n i ­ški o k o l i c i v v i s o k e m s r e d n j e m v e k u , T o n e K o n o b e l j p a o t e l o v a d n i de jav -

S o d e l o v a n j e T r b o ­

v e l j i n J e s e n i c J e s e n i c e — O b obč inskem p r a z n i ­

k u so v r a z s t a v n e m s a l o n u D O L I K n a J e s e n i c a h s krajš im k l a v i r s k i m r e c i t a l o m Urške R e b e r n i k , učenke j esen iške g l a s b e n e šole, o d p r l i s k u ­p i n s k o r a z s t a v o s l i k č lanov l i k o v n e ­g a k l u b a R E L I K D P D S v o b o d a — c e n t e r T r b o v l j e i n l i k o v n e g a k l u b a D O L I K p r i D P D S v o b o d a T o n e Ču­fa r J e s e n i c e . P r e d s t a v i l o se j e 25 s l i ­k a r j e v s 44 s l i k a m i v razl ičnih s l i ­k a r s k i h t e h n i k a h .

M e s t i T r b o v l j e i n J e s e n i c e s o d e l u ­j e t a n a k u l t u r n e m področju že več k o t 60 let . P o s e b n o v l e t i h po v o j n i se j e to s o d e l o v a n j e k r e p i l o . Srečanjem g o d b e n i k o v , p e v s k i h z b o r o v i n g l e d a liških s k u p i n se j e p r e d d o b r i m i d v a j s e t i m i l e t i pr idruži lo t u d i sode lo ­v a n j e m e d l i k o v n i m i u s t v a r j a l c i o b e h r e v i r j e v , k i so p r e d d v e m a le to­m a t u d i p o d p i s a l i l i s t i n o o p o b r a t e ­n j u . T a k o v s a k o l e to i z m e n j u j e j o s l i ­k a r s k e r a z s t a v e . P o b r a t e n i p a s t a t u ­d i obe občini.

D . S .

n o s t i n a Jeseničan do d r u g e sve to ­v n e v o j n e . Dobrodošlo p o l e t n o osve ­ž i tev p a p o m e n i o d l o m e k i z k n j i g e O l i k a n i S l o v e n e c , k i j o j e že d a v n e g a 1868. l e t a n a s v e t l o d a l I v a n V e s e l , n a t i s n i l a p a t i s k a r n a Jožefa B l a z n i -k a v L j u b l j a n i .

M e d l i t e r a r n i m i p r i s p e v k i j e vse ­k a k o r v r e d n o p r e b r a t i p r o z n i z a p i s A n e S t a z e I d marčev ih se bo j , s a m o -g o v o r d e k l e t a , k i l e b d i n a b r e z n o m s a m o m o r a . P r o z o o b j a v l j a t u d i E d o T o r k a r , i n s i c e r črtico V s i n e o s v o j e n i v r h o v i : P o r e z e n i z r o k o p i s a z a k n j i ­go p l a n i n s k i h s p i s o v O r l i l e t i j o s a m i .

Na jveč j e s e v e d a p e s m i , p r e v e d n i h i n i z v i r n i h . S p r e v o d i v s lovenščino s t a p r e d s t a v l j e n a d v a s o d o b n a j u g o ­s l o v a n s k a a v t o r j a : Anđe lko Vulet ič i z B i H s t r e m i p e s m i m i i z z b i r k e K a d b u d e m v e l i k k a o m r a v ( K o b o m v e l i k k o t m r a v l j a ) , k i j e b i l a l e t a 1977 n a g r a j e n a z n a g r a d o B r a n k o M i l j k o v i c k o t najboljša pesniška z b i r k a n a s r b o h r v a t s k e m j e z i k o v ­n e m področju, i n m l a d i p e s n i k s K o ­s o v a A b r a s h i D i a m a n t . P r v e g a j e p r e v a j a l E d o T o r k a r , d r u g e g a p a V a ­l e n t i n Cundrič.

V s e p o z o r n o s t i so v r e d n e t u d i pe­s m i i z n e d a v n o i z d a n e z b i r k e Rdeča Breča M i h a e l a C e n c a . K e r j e z b i r k a izšla v n i z k i n a k l a d i 120 i z v o d o v , j e p o n a t i s v L i s t i h več k o t upravičen, še z l a s t i za to , k e r so p e s m i ( a l i v sa j več ina o d n j i h ) k r a t k o i n m a l o — do ­b r e .

T u d i p r i M a r j a n u Čufarju i n S o n j i . ^ o r an ta r g r e z a p o n a t i s e i z s a m o z a ­ložb. P e s m i S . K o r a n t e r j e v e i z z b i r ­k e L e v j a v r a t a n a m skuša pribl ižati n j e n m e n t o r V a l e n t i n Cundrič \ s p r e m n e m z a p i s u V r a t a s v e t o vne r e s n i c e . S p o e z i j o se p r e d s t a v l j a j o še M i h a K l i n a r , I gor P u s t o v r h , B e n j a ­m i n G r a c e r , V a l e r i j a Čučnik, M i l a n S t r m e c , V a l e n t i n Cundrič, i n M a r i n ­k a Uršič. O b j a v l j e n i s t a t u d i d v e pe­s m i n e z n a n e g a z a p o r n i k a v B e g u ­n j a h , z a p i s a n i 20. i n 21 . a p r i l a 1942.

S e v e d a p a t u d i t o k r a t n i s o i z o s t a l p r i s p e v k i i z l i t e r a r n e m a p e učence\ k r a n j s k o g o r s k e o s n o v n e šole poc p r i z a d e v n i m m e n t o r s t v o m Ben j^ami

E . T . n a G r a c e r j a .

( ^ I M S 3 S y © I E 3 I G L A S 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 13. AVGUSTA jjjjjj

Kako se domačini na Dovjem in v Mojstrani spominjajo Jakoba Aljaža

»Aljaž je s palico rešil vse vaške spore« Dovški župnik Jakob Aljaž živi v spominih domačinov kot dober, plemenit mož — Ljudi je venomer učil in jim sveto­val — Daljnogled je pritrdil na okno, da je sleherni trenu­tek lahko pogledal na Triglav

D O V J E - M O J S T R A N A - S p o ­m i n n a dovškega župnika J a k o b a A l j a ža j e t a k o n a D o v j e m k o t v M o j s t r a n i m e d starejšimi domač i ­n i še v e d n o ž iv. I z r e d n o r a d i se g a s p o m i n j a j o , o n j e m so v e l i k o slišali i n s e z n j i m k o t o t r o c i srečeval i . K o j i h povprašaš, kakšen j e b i l J a ­k o b A l jaž , t i n a š i roko o d p r e j o v r a ­t a , o b r a z p a se j i m s p r e m e n i v p r i ­j a z e n n a s m e h , k a j t i s p o m i n n a A l j a ža je več kot p r i j a z e n .

Jakob Aljaž v narodni noši, ko je šel na obisk na Dunaj. Ta slika visi v številnih mojstranških domači­jah *

»Povsod je bil domač« »Jakob A l jaž j e b i l navdušen p l a ­

n inec , « p r a v i d a n e s 82 - l e tn i J a n e z Jake l j -K lančnik z Dov jega, « če s i m u l e T r i g l a v s p o m n i l , t i j e b i l o d ­puščen s l e h e r n i g r e h a l i p o b a l i n ­s t v o , k i s m o g a u g a n j a l i n e k d a j m l a d i f an t j e . V s l e h e r n i hiši j e b i l n a d v s e dobrodoše l , domač , v s a k vaški s p o r j e n e m u d o m a reši l . N a D o v j e m i n v M o j s t r a n i n i b i l o t r e ­b a n o b e n e g a s o d n i k a , A l jaž j e s p a ­l i c o p r i h i t e l k s p r t i m a me jašema, j o d v i g n i l i n t a k o j e b i l s p o r rešen. 42 l e t j e b i l n a D o v j e m , s e d e m l e t n i deček s e m b i l t eda j , i n s p o m i n j a m se d n e v a , k o j e u m r l . B i l a j e h u d a u r a , n e u s m i l j e n o j e deževa lo , t a k o d a s m o m o r a l i d v a k r a t n a p o k o p a ­l išče.

J a k o b A l jaž j e b i l m o ž n a m e s t u , d o b e r i n p r i l j u b l j e n č lovek . «

m »Kar z notami nas je po

glavi« » V šoli n a s j e učil v e r o u k , a j e p r i

p o u k u p r i p o v e d o v a l v s e mogoče s t v a r i , n a j r a j e p a o s v o j i h i n naših p laninah, « p r a v i A n a Suštar -T i l e -šova i z M o j s t r a n e . »Včasih, j e b i l r e s e n , včasih s m o se m u o d s r c a n a s m e j a l i . V e d n o je h o d i l v r a z r e d s škornj i i n n e m a l o k r a t j e i m e l k a r o d p e t e , n a m p a se j e v s e t a k o s m e ­šno z d e l o . Če je k d o i z o s t a l , g a je A l jaž vpraša l : „te s h o d u v če ra^ i n k o je d o b i l o d g o v o r : v o d o s e m m o ­g u n o s t , j e b i l o z a m u d n i k u v s e o d ­puščeno. D o b e r č lovek je b i l . . .

Jelca Klančnik

D e k l e t a s m o p e l e p r i n j e g o v e m z b o r u , večkra t n a s j e p e t j a učila n j e g o v a nečakinja M i c k a . C e j e z a ­slišal, d a n i s m o k a j preveč u b r a n i , j e s t o p i l n o t e r i n n a s j e k a r z n o t a ­m i o k r c a l p o g l a v i . T u d i nečakinj i n i p r i z a n e s e l : k a k o p a j i h učiš, p u n ­c a n e u m n a .

S p o m n i m se ga , k a k o j e n a priž-n i c i p r i p o v e d o v a l žalostne z g o d b e i n včas ih j i h j e t a k o s a m občutil, d a j e z r a v e n k a r z a j o k a l . Z g o d i l o se j e t u d i , d a j e u t r u j e n o d s v o j i h p l a n i n ­s k i h p o t i t u d i z a k i n k a l . V našo hišo j e prišel večkrat , b i l o n a s j e e n a j s t o t r o k , i n očetu j e v e n o m e r p r i g o ­v a r j a l : da j M i h a študirat, da j J a n e ­z a študirat. A b i l o j e težko. L j u d i j e v e d n o učil i n j i m s v e t o v a l : o k n a od ­p i r a j t e , d a n e bo z a t o h l o . • D o b e r f a n t j e b i l , J a k o b A l jaž . Še z d a j p o m n i m p e s e m , k i j o j e s a m n a p i s a l i n k i s m o j o v e d n o o b k o n ­c u z a p e l i : c e r k v i c a v r h g o r a / c e r ­k v i c a b e l a / v s a k d a n p o z d r a v l j a te duša v e s e l a /.«

»Krepce« nam je nosil »A l j a ža se s p o m i n j a m k o t v e s e ­

l e g a , ž i vahnega , d o b r e g a č loveka, « p r a v i M i n k a S m o l e j e v a - G r a b n a r -j e v a z B e l c e . » K a r s i j e »napre j v z e l « , je v e d n o t u d i d o s e g e l . P r a v i l n a m je , k a k o j e n a D u n a j u z a in že ­n i r j a študiral i n d o m o v p i s a l , d a b i

Janez Jakelj-KIančnikov

r a d n o v e škornje. A m u j i h n i s o m o g l i k u p i t i , z a t o je z D u n a j a p r i ­šel d o m o v . K a d a r se j e v r n i l s p o t o ­v a n j a , n a m je , p e v k a m , v e d n o k a j p r i n e s e l . V e s e l i s m o b i l i p r e d v s e m

» k r epce v « , m a j h n i h nožkov , k i s o d a n e s n a o g l e d t u d i v T r i g l a v s k e m m u z e j u .

»Vese l je b i l , d ružaben , p r i n j e m j e b i l o maše h i t r o konec , « p r a v i J e l c a K lančn ik , k i b o s p o m i n e n a J a k o b a A l j a ža t u d i n a p i s a l a z a P l a ­n i n s k i v e s t n i k . »N j e gov i n a s v e t i s o b i l i v e d n o d o b r i i n k o r i s t n i , v e d n o p a je p r a v i l : j a z s e m h u d mož . P a n i b i l p r a v n ič h u d , to so v e d e l i v s i domač in i , k i s o g a i m e l i n e i z m e r n o radi . «

Kos kruha in jabolko »Najra je n a m j e p r i p o v e d o v a l o

p l a n i n a h , p l a n i n k a h , g o r s k e m c v e ­t j u i n ž iva l ih , « se A l jaža s p o m i n j a Ne ža Pe te rne l -Š t r i thova i z M o j ­s t r a n e . » Ponavad i n a m je g o v o r i l , d a b o m o m o r a l i v p l a n i n e , i n d o b r o se s p o m i n j a m d a l j n o g l e d a , k i g a j e p r i t r d i l n a o k n o i n t a k o je — k a d a r se m u je z a h o t e l o , i n z a h o t e l o se m u je v e l i k o k r a t — p o g l e d a l s k o z i l eče n a n j e g o v T r i g l a v . T u d i m i s m o m o r a l i g l e d a t i s k o z e n j , a o t r o ­c i k o t o t r o c i . D a l j n o g l e d s m o s p l o h v i d e l i prv ič , če p a s m o že u j e l i p o ­g l e d , s m o v i d e l i s a m e s k a l e . B i l je

Ana Tilešova

Neža Štrithova

n a d v s e v e s e l , k o s m o v n e t o pritrj«" v a l i , d a s m o v i d e l i T r i g l a v . ,

M e d v o j n o j e s e m i n t j a p o k J i c a * k o g a i z m e d n a s , g a p o b a r a l , čig a* j e , n a t o p a m u s t i s n i l v r o k e kos k r u h a i n j a b o l k o . N e k a t e r i smo bu r e v n i i n v e l i k o k r a t j e nas , rnoJ s t r a n s k e o t r o k e , p o k l i c a l v šolo & n a m d a l k r , u h a . D o b e r j e b i l i n z a

v s e ž iv l jenje s e m s i z a p o m n i ' 8

4. m a j l e t a 1927, k o j e u m r l t a W m e n i t i S l o v e n e c «

D . Sede j

pašnik, b o l j r i b e n s k i i n bodeški . R a z l o g o v z a opuščanja pašnikov n e kaže p o n a v l j a t i , sa j so b i l i po ­d o b n i k o t d r u g o d n a S l o v e n s k e m . D o d a t i m o r d a v e l j a , d a j e hitrejši zaraščenost i r i b e n s k e g a i n bode -škega pašnika b o t r o v a l o t u d i d e j ­s t v o , d a j e m a r s i k a t e r a tamkajšnja k m e t i j a m e d v o j n o i z g u b i l a moža, očeta, s i n a . T a m m i m o j e čez S a v o v o d i l a p a r t i z a n s k a p o t n a J e l o v i c o i n o k u p a t o r j e v t e r o r j e b i l hujši. K m e t i j e , k i so o s t a l e b r e z k r e p k i h

.moških r o k , so s e v e d a ž ivotar i le , d o k l e r n i z r a s e l n o v r o d .

V e l i k z a s u k p a seda j doživ l ja pašništvo n a S l o v e n s k e m n a s p l o h . S p r e j e t j e b i l s l o v e n s k i načrt o u r e ­d i t v i 6 tisoč h e k t a r o v pašnikov n a l e to , z a k a r n a m e n j a j o d e n a r z e m -l j iško-kmeti jske, t u d i v o d n e s k u p ­n o s t i . K m e t i j s k e z a d r u g e , k i s k u ­p a j s s v o j i m i k o o p e r a n t i uresniču­

j e j o t a načrt, d o b i j o po 60 tisoč d i ­n a r j e v z a u r e d i t e v h e k t a r a pašni­k a , k i so g a začel i u r e j a t i l a n i , z a h e k t a r pašnika, k i so g a začeli u r e ­j a t i l e t os , p a po 80 tisoč d i n a r j e v .

V t a o k v i r s o d i t u d i u r e j a n j e paš­n i k o v , k i j i h v o d i K m e t i j s k a z a d r u ­g a B l e d . V t e k u j e u r e j a n j e se lške­g a , r i b e n s k e g a i n bodeškega pašni­k a , k j e r se b o ž i v ina l a h k o p a s l a n a 87 h e k t a r i h , k i b o d o k m a l u n a r e d . N a t o b o d o k r e n i l i n a H o m v Z a s i ­p u , k j e r j i h čaka 41 h e k t a r o v paš­n i k o v . Računajo , d a b o d o d e n a r d o b i l i s e p t e m b r a . L e t o s p a i m a j o v načrtu še 42 h e k t a r o v pašnikov n a b e l s k i p l a n i n i .

Z a s e l s k i , r i b e n s k i i n bodeški pašnik so tore j d o b i l i še po 60 tisoč d i n a r j e v z a h e k t a r , n a s l e d n j i p a b o d o že po 80 tisoč d i n a r j e v .

Če štev i lke pomnož imo , z l a h k a u g o t o v i m o , d a družba da j e o g r o m -

Pri Kmetijski zadrugi Bled nad urejanjem pašnikov bedi pospeše­valec Jože Zabret (na desni), z bul­dožerjem pa dela Gorenjcev dela­vec Ibro Kovačević.

Urejanje selškega, ribenskega in bodeškega pašnika

Ob Savi bodo spet pasli

Ob Savi Bohinjki, na pašni­kih pod vasmi Selo, Ribno in Bodešče, so nekdaj pasli, zad­nja desetletja pa ne več — Na sodoben način zdaj urejajo pašnike, ki bodo krepka spodbuda za tamkajšnjo živi­norejo — Ob Savi bodo uredi­li 87 hektarov pašnikov, kma­lu bodo začeli na Homu v Za­sipu, nakar bo na vrsti belska planina

G r m o v j e , je lša, v r b a i n s e m t e r t j a kakšna s m r e k a so z a r a s l i paš­n i k i n a d e s n e m b r e g u S a v e B o ­h i n j k e p o d v a s m i S e l o , R i b n o i h Bodešče . N e k d a j s o k m e t j e t a m p a ­s l i ž i v ino , z a d n j a d e s e t l e t j a n e več . M a l c e m a n j se j e z a r a s e l s e l s k i

N a nbenskem pašniku se že pase nekaj krav. Zarasla se je dobra ruša, ka­kršne kmetje na prodnatem zemljišču niso pričakovali.

n a s r e d s t v a z a ož iv i tev pašništva. Z a u r e d i t e v se lškega, r i b e n s k e g a i n bodeškega pašnika d e n i m o 5,22 m i l i j o n o v d i n a r j e v .

P r i K m e t i j s k i z a d r u g i B l e d n a d u r e j a n j e m pašnikov b e d i pospeše­v a l e c Jože Z a b r e t , k i p r a v i , d a se b o n a n i ž inskem pašniku o b S a v i l a h k o p a s l o 240 g l a v ž iv ine , k a r p o ­m e n i , d a b o d o k m e t j e l a h k o i m e l i v h l e v i h 80 g l a v ž i v ine več . Z d a j i m a j o 195 g l a v ž i v ine , upoštevati p a je s e v e d a t r e b a , d a p o l e t i 90 g l a v m l a d e ž iv ine žene jo n a v iš inske pašnike . U s p o s o b i t e v pašnikov o b S a v i j e t a k o rekoč e d i n a možnost , d a b o d o i m e l i tamkajšnji k m e t j e več ž i v ine .

N e k a t e r i so s p r v a n e z a u p l j i v o o p a z o v a l i u r e j a n j e pašnikov ob S a ­vi.- L e k a j bo z r a s l o n a t i s t e m p ro ­d u , so d e j a l i . P r v i h e k t a r i so že n a ­r e d , ruša j e d o b r a , c e l o d e t e l j a j e v m e s . N e z a u p l j i v o s t u s i h a .

Bu ldožer z a d n j e t e d n e r i j e n a bodeškem i n r i b e n s k e m pašniku. U p r a v l j a g a G o r e n j c e v d e l a v e c I b r o Kovačev i e , k i se je že d o d o b r a i z u r i l i n h i t r o m u g r e . K o n e c m e ­s e c u bo končal , pašnike b o d o o z e ­l e n i l i še l e t o s .

P o m a g a l i so s e v e d a t u d i k m e t j e , k i p r i u r e j a n j u pašnikov s p ros t o ­v o l j n i m d e l o m p r i s p e v a j o 20 o d s t o t k o v d e n a r n e v r e d n o s t i u r e d i t v e pašnikov. Drugače pove ­d a n o — o k o l i 8 d e l o v n i h u r n a g l a ­vo ž iv ine. Združeni so v pašne s k u p n o s t i , k i b o d o k a s n e j e s k r b e l e z a pašnike. Z a v s e k m e t e bo n a pašnikih dovo l j p r o s t o r a , p r a v i J o ­že Z a b r e t . S e v e d a p a v pašnih s k u p n o s t i h v e l j a j o p r a v i l a , v s a k član m o r a o p r a v i t i do ločeno števi lo

Za ureditev brežine od ribensf je v° natnei skupnost Gorenjske nw*~ u

10 milijonov dinarjev, zavarov jo bćdo kot so jo že od ribensKM mostu navzgor (na sliki).

d e l o v n i h u r , d a i m a n j e g o v a živjfj v s t o p n a pašnik. P r a v i l a tore j , K

pašnih s k u p n o s t i h v e l j a j o že od

v o d n i t o k S u v e B o h i n j ^ k d a j

s p o d j e d a p r a v d e s n o b r e z i n < ' jfce s i h t u d i p o p l a v l j a , b o t r e b a P ^ J e * s e v e d a z a v a r o v a t i . Z a u

red i t ev ^ , z i n e je n a prošnjo K m e t i j * * 4

d r u g e B l e d v o d n a s k u p n ° s l

r e n j s k e n a m e n i l a 10 " l i h j o n « ' ^ n a r j e v , z a v a r o v a l i b o d o l a h k o . o d r i b e n s k e g a d o bodeškega s t u , k a k o r so g a že o d r i b e n * m o s t u n a z g o r .

M . Volčja*

i\a desnem bregu Save Bohinjke urejajo 87 hektarov selškega, ribenskega in bodeškega pašnika.

Pri poseku malovrednega lesa so pomagali kmetje, z b u l d o ž e i g ^ i j o -tiranijo grmovje in podrast, splanirano zemljišče pa nato oze

!?JEK, 13. AVGUSTA 1985 OGLASI, OBJAVE 7. STRAN @ ® I M i S g o J J © I E H G L A S

MFRCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE

T O Z D » A G R O M E H A N I K A « Kranj, Hrastje 52 a, Slovenija, Jugoslavija K

M n r c a t o r

Generalni zastopnik .TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar za območje Slovenije in generalni zastopnik IMT Beo­grad za področje zapadnega dela Slovenije Na sejmu razstavljamo in prodajamo lastne stroje škropilnega programa, predsetvene stroje in drugo.

Na razpolago vam bodo tudi stroji drugih jugoslovan­skih proizvajalcev.

Program IMT Beograd

traktorji IMT 539 IMT 542 IMT 560 IMT 577 IMT 577 DV IMT 5136 vse s priključki

Program Tomo Vinkovič Bjelovar transporter TV 1518 traktor TV 420 TV523 TV732 TV732S vse s priključki

DOBAVA TAKOJ, TOVARNIŠKE CENE, SERVIS, NADOMESTNI DELI

rrtacije in sprejem naroči l na sejmu in v poslovnih 8 e r v l s n i h centrih A G R O M E H A N I K E .

£SC Hrast je , t e l . (064) 23 -485 , 24 -372 , 23 -059 H S C M a r i b o r , t e l . (062) 38-980 , 38-861

telefon na sejmu 26-074

[ N i n a m a ' « » f c 3 SKOFJA LOKA

na G O R E N J S K E M S E J M U od 9 . do 1 9 . a v g u s t a v hali A nud i :

— p o h i š t v o

— b e l o t e h n i k o

— e l e k t r i č n o r o č n o o r o d j e ( B l e c k a n d D e c k e r i n I s k r a :

v e r i ž n e ž a g e , o b l i c i i n d r u g o )

— o b l a č i l a

— m a l e g o s p d o d i n j s k e a p a r a t e

UGODNE CENE - POPUSTI - BREZPLAČNA

D O S T A V A

POPUST o d 1 0 . 8 . d o 2 5 . 8 . 8 5

® Q ) I M i I W I E E G L A S 8. STRAN ZANIMIVOSTI T O R E K , 1 3 . A V G U S T A I g ?

Starešina Dragoljub Mejesković: »Z delom svojega kolektiva sem zadovoljen!*

V četrtek, 15. avgus ta , bodo p r i p a d ­n i k i o b m e j n i h enot naše a r m a d e s l a ­v i l i svo j p r a z n i k . V s a k o le to se n a ­mreč spomin j a j o tega d n e 1944. l e t a , k o so po s k l e p u n a c i o n a l n e g a k o m i ­te ja n a r o d n e osvobod i t ve Jugos l a v i j e i n n a u k a z v r h o v n e g a p o v e l j n i k a N O V J tovariša T i t a u s t a n o v i l i K o r ­p u s n a r o d n e o b r a m b e Jugos l a v i j e .

P o d o b n e na loge ko t so j i h izvrševa­l i n j egov i b o r c i , oprav l ja jo t u d i da ­našnji graničarji. S k r b i j o z a zaščito o z e m l j a S F R J — spreml ja j o položaj v o b m e j n e m p a s u i n k o n t r o l i r a j o uresničevanje režima v n j em , p repre ­čujejo v r i n j a n j e d i v e r zan t sko - t e r o r i -stičnih s k u p i n i n pravočasno sporo­čajo v s a doga jan ja n a me j i .

»Letošnji p r a z n i k pričakujemo s s o l i d n i m i uspehi,« ocenju je starešina N i k o l a Kužet i z enote , k i j i pove l ju je J o v a n Ivić. »Celotna ses tava e n o t n o r a z u m e v a svoje obve znos t i i n je s t a l ­no p r i p r a v l j e n a z a n j ihovo i z p o l n j e ­van je . S e v e d a j i h ne b i m o g l a u r e s n i ­čiti b r e z sode l o van ja s službami, k i de la jo n a me j i , a l i b r e z s t i kov s člani r a z n i h družbenih o r g a n i z a c i j i n v s e h d r u g i h , k i b iva jo i n se gibl je jo b l i z u meje.«

Po v e zanos t z n j i m i bo prišla do iz­r a z a t u d i ob p r a z n i k u , k o j i h bodo po­v a b i l i n a svečanosti po k a r a v l a h i n j i h pobliže s e z n a n i l i s tamkajšnjim življenjem. K u l t u r n a , športna i n d r u ­žabna srečanja p a bodo t u d i prilož­nos t za snovan j e n o v i h načrtov o so­d e l o v a n j u m e d graničarji i n o k o l i ­škim p r e b i v a l s t v o m .

Kara vi H v dolini P r e d d n e v i smo se u s t a v i l i v e n i od

o b m e j n i h enot, k i p r e b i v a v k a r a v l i M a t i j a Verdnik-Tomaž, d a b i p r eds ta ­v i l i p r i z a d e v a n j a n j e n i h p r i p a d n i k o v

Tudi ob košni trave se utrdi telo in razvedri duh.

15. avgusta praznujejo graničarji

Majhen, a deloven kolektiv Graničarji v enoti Dragoljuba Mejeskoviča vsak dan izpol­njujejo številne zahtevne naloge — Varovanje meje je nji­hova prva skrb — Ob prostem času ne le šport, ampak tudi delo na vrtu in v hlevu

k o m v času, ko n i m a j o d r u g i h dolžno­s t i .

»Naše naloge,« n a g l a s a vod ja od­d e l k a M u s t a f a T a h i r i i z Te tova , »so posebno p r i k o n t r o l i državne meje z e l o odgovo rne . O b n e p r e d v i d e n i h s i ­t u a c i j a h se posve tu j emo z v o d s t v o m k a r a v l e , z l a s t i ponoči p a n a m je v ve ­l i k o pomoč pes L e n j i r , z a ka t e r e ga s k r b i Duško Sebez .

Ra j e ko t v v e l i k o vojašnici s e m v k a r a v l i . V e l i k o s m o v p r i r o d i , k i m i je ze l o všeč.«

Doma pridelana hrana N e s a m o m e d r e d n i m i obhod i k

m e j i , t u d i v p r o s t e m času so M u s t a f a i n v r s t n i k i v e l i k o v n a r a v i . Če b i ob v h o d u ne s ta l stražar, b i človek s p l o h ne i m e l občutka, d a j e prišel v ka ra v -lo . O k o l i lepo u r e j ene s tavbe j e namreč p ro s t o rno dvorišče s k l o p m i n a t r a v i , nedaleč s t r a n je v e l i k zele­n j a v n i v r t , ob n j e m se ra z t e za sadov­n j a k , z a n j i m p a stoj i jo h l e v i . No , i n t u d i športno igrišče ne m a n j k a !

M e d o g l edom m a l c e nevsakdan j e ­ga bivališča z a vojaške r a z m e r e smo se na jpre j srečali z M u h a m e d o m Čauševićem i z M a g l a j a , J o v o m V a s i -l jevićem i z L u k a v c a i n F e r i d o m O m i -čem i z Gradačice, k i so i z k o r i s t i l i j u ­t ran jo roso z a košenje t r a v n i k a . P r i ­bližno po ld rugo tono s e n a so s p r a v i l i po p r v e m košenju, sedaj p a ga bodo neka j m a n j .

»Na v r t u je v s a k d a n ka j početi,« so poveda l i v e n g las . »Če n i s m o v s a ­d o v n j a k u , je de lo z g r e d a m i , k jer p r i ­d e l a m o vse o d so la te i n čebule do k r o m p i r j a . T o j eml j e jo ko t r a z v e d r i ­l o , s i c e r p a se včasih p o z a b a v a m o t u ­d i drugače, k o o d i d e m o v ta a l i o n i bližnji kraj.«

P r e d h l e v o m s m o s p o z n a l i S t e p a n a Periškića iz S o m b o r a , k a t e r e m u s ta ta d a n p o m a g a l a M a r j a n Vrbančič iz Križevcev i n Z l a t k o Vodanovič i z O p u z e n a . »Reje s v in j s e m va jen od doma,« je poveda l S t e p a n , »zato m i n i težko p r i t e m o p r a v i l u . R a d p r i ­s p e v a m k s k u p n i m n a p o r o m z a v a r ­čevanje. V e l i k o d e n a r j a p r i h r a n i m o , k e r n a m n i t r eba k u p o v a t i svinjine.«

V m a l e m , a d e l o v n e m graničar-s k e m k o l e k t i v u še z marsičem zmanjšujejo stroške. O b našem ob i ­s k u so se Z v o n k o Štefanec iz L juto ­m e r a , Se f ed in A b d u l a h i iz K u m a n o -v a i n Z d r a v k o K r a m b e r g o r iz L e n a r ­ta , k i s i ce r n i so g r a d b e n i k i po p o k l i ­c u , l o t i l i pos tav l j an ja škarpe z a s v i ­n j a k o m . M i m o g r e d e so de ja l i , d a so s i d o b r i tovariši t ako p r i de lu kot i g r i , največkrat z žogo.

S e v e d a graničarji ku je jo pr i j a te l j ­s k e vez i tud i zuna j ka ra v l e . Z m l a d i n ­c i i z oko l i c e se pogosto srečujejo n a športnih t e k m o v a n j i h , v s a k o leto se udeležujejo p l a n i n s k e g a pohoda v K a r a v a n k e , n j i h o v i gostje so večkrat člani borčevske o r gan i zac i j e , o b i s k u ­je jo okoliške de l ovne o rgan i zac i j e ter sode lu je jo n a p r i r e d i t v a h v k r a j u .

Besed i l o i n s l i k e : S t o j an Sa je

Vsak graničar mora znati opazova­ti, kaj se dogaja ob meji, o razme­rah pa obvestiti starešine.

našim b r a l c e m . T e g a k o l e k t i v a n i s m o i z b r a l i naključno, saj s i je z z g l e d n i m d e l o m v p r e t e k l o s t i p r i b o r i l v r s to p r i ­z n a n j . P r e d v s e m poprejšnji dolgo­l e t n i p o v e l j n i k j e zaslužen, d a steno družabnega p r o s t o r a od 1974. l e ta k r a s i r e d b r a t s t v a i n eno tnos t i s sre­b r n i m v e n c e m , od 1976. l e ta p a m a l a p l a k e t a J L A . V tej k a r a v l i so osvo j i l i v t ra jno las t t u d i p r ehodno zas tav i co z a najboljšo obme jno enoto v s vo j em okolišu.

»Taki uspehi,« po jasn ju je s edan j i p o v e l j n i k D r a g o l j u b Mejesković, n a s obvezuje jo , d a s i p r i z a d e v a m o d e l a t i k a r na jbo l je i n dosega t i dob re r e z u l ­tate n a vojaško s t r o k o v n e m področju i n v d r u g i h d e j a vnos t i h . Z a to i m a m o m o r d a n e k o l i k o boljšo o snovo od d r u g i h k a r a v l , saj naša s tavba sto j i v n a s e l j u . P r o s t o r n a je t ako n j e n a n o ­t ran jos t k o t o k o l i c a . P o d r u g i p l a t i to daje več d e l a v d o l i n i i n daljšo ter n a -pornejšo pot k o z e m l j u , k i ga n a d z i ­ramo.«

Z a i zpo ln j e van j e s vo j i h na l og so graničarji t e l esno i n psihično dobro p r i p r a v l j e n i . Z v s a k d a n j o hojo nav­k r e b e r i n spet v do l i no se h i t ro u t r d i ­jo t u d i t i s t i , k i n i so d o m a i z gorate p o k r a j i n e . M l a d i v o j a k i p r idob i j o iz­kušnje s pomočjo starejših, p o t r e b n a z n a n j a p a dopo ln ju j e j o z r e d n i m pou-

P R A V N I K

S V E T U J E

O D Š K O D N I N S K A O D G O V O R N O S T N . N . i z K r a n j a

Z a r a d i vaše že l je po a n o n i m n o s t i p o v z e m a m o l e b i s t v e n o v s e b i n o vašega p i s m a . V z d r a v s t v e n e m zavo ­d u so p r i v a s o p r a v i l i m e d i c i n s k i p o s e g , k i p a p r o t i v a ­šemu pr ičakovanju n i p r i n e s e l n ikakršnega u s p e h a . M n e n j a s te , d a j e vaše z d r a v s t v e n o s t a n j e o d t e g a t r e ­n u t k a d a l j e še slabše. Z a n i m a v a s , k a k o j e z o d g o v o r ­n o s t j o z d r a v n i k a v t e m p r i m e r u .

O d g o v o r : V vašem p r i m e r u z d r a v n i k n e b i m o g e l b i t i odškodninsko o d g o v o r e n , t emveč kveč jemu z d r a v s t v e n i z a v o d . Z a o d g o v o r n o s t p a j e p o m e m b n o p r e d v s e m to, a l i j e z d r a v n i k o p r a v i l m e d i c i n s k i p o s e g s t r o k o v n o i n p r a v i l n o . Odškodninsko o d g o v o r n o s t b i b i l o mogoče u g o t o v i t i le , če b i u s p e l i d o k a z a t i , d a j e z d r a v n i k o p r a v i l z d r a v s t v e n i p o s e g v n a s p r o t j u s p r a ­v i l i m e d i c i n s k e z n a n o s t i . Če se bos t e odločil i z a tožbo, se bo to d o k a z o v a l o p r e d v s e m z i z v e d e n c i i n t u d i d r u g i m i d o k a z i .

K R A J A G O Z D N E G A L E S A B . L . i z C e r k e l j

V v ašem g o z d u v a m n e k d o k r a d e l es . T o b i r a d i prepreči l i , sa j s t o r i l e c p o d i r a p r e d v s e m mlajša d e b l a , k i j i h v e r j e t n o u p o r a b l j a z a k u r j a v o . Z a n i m a v a s t u d i , a,li j e k r a j a g o z d n e g a l e s a ne g l ede n a kol ič ino r e s k a z n i v o d e j a n j e .

O d g o v o r : P r e d l a g a m o , d a o k r a j i o b v e s t i t e mil ični­k e , k i b o d o poizkušal i i z s l e d i t i s t o r i l c a . K r a j a g o z d n e ­g a l e s a j e k a z n i v o d e j a n j e t eda j , k o m e r i kol ič ina po d r t e g a l e s a v eč k o t e n kubični m e t e r , s i c e r p a j e p r e kršek.

I Z V E N Z A K O N S K A S K U P N O S T 2. V . i z K a m n i k a

Šest l e t j e m i n i l o , o d k a r s t e se o d s e l i l i o d žene . S e ­da j ž iv i te že pe t le t z d r u g o žensko. U s t v a r i l i s t e s i n o v d o m i n z ženo n i m a t e n o b e n i h s t i k o v več. Z a n i m a v a s , k a k o j e z i z v e n z a k o n s k o s k u p n o s t j o v vašem p r i ­m e r u , p r e d v s e m z a r a d i d e d o v a n j a . N e žel i te namreč, d a b i p remožen je , k i s t e g a u s t v a r i l i v t e h p e t i h l e t i h , d e d o v a l a vaša žena, s k a t e r o n i m a t e nič več s k u p ­n e g a .

O d g o v o r : M o r a m o reči, d a i m a t e z ženo še v e d n o n e k a j s k u p n e g a , to j e z a k o n s k o z v e zo . P r a v t a ve­l j a v n a i n trajajoča z a k o n s k a z v e z a p a je t u d i »ov i ra « , d a b i z v e z o s s e d a n j o žensko p r i d e d o v a n j u l a h k o s m a t r a l i k o t i z v e n z a k o n s k o z v e zo . P o z a k o n u o dedo ­v a n j u moški i n ženska n e m o r e t a d e d o v a t i po d r u ­g e m , če so p o d a n e okol išč ine, z a r a d i k a t e r i h b i b i l a m o r e b i t n a z a k o n s k a z v e z a m e d t e m a o s e b a m a neve ­l j a v n a i n se z a t o takšna z v e z a ne s m a t r a z a i z v e n z a ­k o n s k o s k u p n o s t . V vašem p r i m e r u j e t a okol iščina že s k l e n j e n a i n še trajajoča z a k o n s k a z v e z a .

V Z D R Ž E V A N J E S T A N O V A N J A L. D . i z T r ž i ča

Z a n i m a v a s , k a k o se določa, ka j j e p r i vzdrževanju s t a n o v a n j a dolžan plačati s t a n o v a l e c k l j u b plačeva­n j u n a j e m n i n e i n k a t e r a vzdrževa lna d e l a se p l a ­čajo Iz n a j e m n i n e .

O d g o v o r : T o j e določeno v P r a v i l n i k u 0 m i n i m a l ­n i h tehničnih p o g o j i h i n d r u g i h n o r m a t i v i h t e r s t a n ­d a r d i h z a v zdrževan j e s t a n o v a n j i n s t a n o v a n j s k i h hiš v družbeni l a s t n i n i ( U r . 1. S R S št. 25/81). V t e m p r a v i l ­n i k u j e določeno, k a t e r a d e l a vzdrževan ja se z a g o t a ­v l j a j o i z s t a n a r i n i n k a t e r a d e l a j e dolžan plačati i m e ­t n i k s t a n o v u n j s k e p r a v i c e oz . n a j e m n i k . Z a r a d i obšir-n o s t i t e h d e l j i h , žal, n e m o r e m o o b j a v i t i v o k v i r u te r u b r i k e i n v a m p r e d l a g a m o , d a s i p r e s k r b i t e n a v e d e ­n i U r a d n i l i s t .

Čeprav niso gradbeniki po poklicu, bodo sami postavili škarpo.

Nečastne podbreške razglednice

Luknje v strehah, razpoke v zidovih

Stavba s številko 56, kjer domuje uprava krajevne skupnosti, je tličju ostala brez oken in vrat.

P o d b r e z j e — P r e b i v a l c i k r a j e v n e s k u p n o s t i P o d b r e z j e so se j u n i j a 1980. l e t a z r e f e r e n d u m o m i z r e k l i z a u v e d b o k r a j e v n e g a sa p r i s p e v k a , k i se bo končal p r i h o d n j i m e s e c . Načrtova l i so, d a b z b r a n i d e n a r v loži l i v razšir i tev pokopal išča, p r e n o v o k u l t u r n i 3 a - i

m a , o r g a n i z i r a n j e o t roškega v r t c a , n a p e l j a v o k a n a l i z a c i j e , a s f a l t i r a n j

k r a j e v n i h c e s t i n u r e d i t e v športnega igrišča. . no S m e l p r o g r a m , b i l a h k o r e k l i , še p o s e b n o z a t a k o m a l o kra je

s k u p n o s t ! M n o g i k r a j a n i p a so že ob n j e g o v i p r e d s t a v i t v i m e n i l i , o* ne bo l a h k o uresničit i . D a so i m e l i k a r p r a v , kaže položaj ob 'x7-^}X

tt^ m o p r i s p e v k a ; n e k a t e r e n a l o g e j e b i l o namreč t r e b a n e k o l i k o spre n i t i , n e k a t e r e c i l j e p a t u d i o p u s t i t i . $

Uresničevanje r e f e r e n d u m s k e g a p r o g r a m a v P o d b r e z j a h smo p r e d s t a v i l i v p o g o v o r i h s k r a j e v n i m i f u n k c i o n a r j i . S a m i so P ° v e

t i \t d a so največ j s r eds t ev n a m e n i l i z a as f a l t , z a t o n e kaže p o n a v l j a 1 ^ z n a n i h s t v a r i . M a n j z n a n e p a so n e k a t e r e p o d o b e k r a j a , v k a t e r 1

n i t i n a j m a n j n e o d s e v a splošni n a p r e d e k . eat P r v a nečastna podbreška r a z g l e d n i c a j e k u l t u r n i d o m , kater *

s t r e h a r a z p a d a i n t e r j a č impre jšnjo p r e n o v o . K r o v s k i h d e l b i se n a J j P

k a z a l o l o t i t i p r e d p l e s k a n j e m n o t r a n j o s t i i n u r e d i t v i j o športne g a p r o b e v k l e t i . K e r j e šla p r e n o v a v o b r a t n i s m e r i , b o škoda v e r j e t " ^ večja. P r e d v s e m p a b i k a z a l o i z r a b i t i d o m z a d e j a v n o s t , k a t e r i je ] e

m e n j e n ; p o b i v a n j u m l a d i n c e v i n športnikov v n j e m so o k r o g d o " 1

s l e d i , k i n i m a j o nič s k u p n e g a s k u l t u r o . , f e i r D r u g a n e u r e j e n a s t a v b a , k a t e r e u r e d i t e v p a n i z a j e t a v r e i rj

d u m s k i p r o g r a m , j e d o m k r a j e v n e s k u p n o s t i . N j e n i pritlični Pr°njefl' so b r e z o k e n i n v r a t že d e b e l o le to . K r a j a n i v edo , d a so b i l i n a r n e ^ g o s t i n s k e m u l o k a l u , k a r se j e i z j a l o v i l o . N i p a j i m z n a n e , k d a j sti bodo t i p r o s t o r i d o b i l i v sa j lepši i z g l e d , če ne t u d i u p o r a b n e v r ed ^ R a z e n t e g a d o m n e m o kliče po n o v i s t r e h i , z a k a t e r o j e m a t e r i a l z k a j časa p r i p r a v l j e n

M e d s t a v b a m i , k i n i s o k r a j u v p o n o s , j e t u d i hiša s številk«

D o l g o j e b r e z l a s t n i k a , z a t o j e že s k o r a j p r o p a d l a . Letošnja z i r n j 0 p r

t a k o močno načela, d a se j e zrušila e n a od z u n a n j i h s t e n i n se n ^ f ) ^ i l a n a pročel je s o s e d n j e hiše. In v t a k i p o d r t i j i , k i l a h k o v s a k čas n a k u p , p r e b i v a c e l o č lovek! . ^\} ]

N a l u k n j e v s t r e h a h i n r a z p o k e v z i d o v i h so o p o z o r i l i p r eb i v ^ j i h m o t i j o t a k e p o d o b e . Naštel i so še več d r u g i h s l a b o s t i , n a P . ^ d i v j a odlagal išča o d p a d k o v v g o z d u a l i k a r ob c e s t i , nevzdržev v G r a b e n i n k T r n o v c u p a tamkajšnj i razpadajoči o m e t .

V bodoče t o r e j čaka Podbrežane še v e l i k o n a l o g . O n j i ho v e v 0 j ničevanju b o d o najbrž m o r a l i r a z m i s l i t i že p r e d s e s t a v o p ' a n a

v 0 i i t V e

v p r i h o d n j e m srednjeročnem o b d o b j u p a t u d i v p r i p r a v a h n a

M i d hišno številko 70, ki jo nosi dom kulture, so vidne razpoke v zi­du in luknje v strehi.

• "" "Jl'J ,ui Preb

(19, nuna lastnika, t rna P « v

CO. Foto: S. Saje*

TOREK, 13. AVGUSTA 1985 KRONIKA 9. STRAN ( g @ m i S S S J J © I S n G L A S

Vroči asfalt mejnega prehoda

P r i G o r e n j k i n a K o r e n u

s e k a d i n o č i n d a n

Gorenjka je adaptirala in povečala kiosk na mejnem preho­du, ki je v poletnih turističnih mesecih zelo obiskan — Zdomci se redno ustavljajo in ob mizah na hitro kaj pojedo

P o d k o r e n — D o l g a l e t a j e b i l k i ­osk G o r e n j k e n a K o r e n s k e m s e d l u Samo .hišica', k j e r so t u j i t u r i s t i , k i s o se vračal i z d o p u s t a , k u p i l i n e -k a J s t e k l e n i c s l i v o v k e a l i l e s e n e g a oslička z a s p o m i n . N a t o so p r e d ­vsem s p r i z a d e v n o s t j o d i r e k t o r i c e hote la V i t r a n c v P o d k o r e n u M a r i c e Pavidovič k i o s k razširi l i , p o s t a v i l i 2&r in p r o s t o r l e po u r e d i l i . Že n e k a j let se v p o l e t n i s e z o n i t u peče i n k a ­di noč i n d a n , sa j d e l a v c i v k i o s k u n e počivajo.

G o s t i n s k i i n turistični d e l a v c i G o r n j e s a v s k e d o l i n e v edo , d a tu j e -§ a a v t o m o b i l s k e g a g o s t a ob t r a n ­z i tn i c e s t i n e ustaviš t a k o l a h k o , *0 t so n e k a t e r i prepričani . K o z a ­pust i m e j o , se t j a do L j u b l j a n e a l i se dal j n i k a k o r n e bo u s t a v i l , če po ­n u d b a ob c e s t i n i z a r e s n e k a j po ­sebnega , i z v i r n e g a . N a m p a j e pe­stra a l i s v o j e v r s t n a p o n u d b a še k a -Pp t u j a , z a t o t r d i t v e , d a b i o d I v a n j s k e g o r e do L j u b l j a n e d e n a r j shko p o b i r a l i n a c e s t i , napačne. Naši sosed j e , I t a l i j a n i i n A v s t r i j c i , O r g a n i z i r a j o p r a v v t e m času c e l o s impoz i j e i n p o s v e t e o t e m , k a k o Ustav i t i t u j i t r a n z i t n i p r o m e t , s t r o ­k o v n j a k i s i p o v s e m r e s n o b e l i j o Slavo o t e m , k a k o k l j u b a v t o c e s t a m n a p r e j r a z v i j a t i t u r i z e m . Z a t o j e ^ a l o d a n e smešna m i s e l , d a b o m o P a p r i n a s p o s t a v i l i ob ces to n e k a j k i o skov i n m a s t n o s lu ž i l i . . .

G o r e n j k i n i d e l a v c i n a K o r e n ­s k e m s e d l u p a zasluži jo d o b r o , z a k iosk p r e s e n e t l j i v o d o b r o . T u se t u -l 1 t u r i s t i m o r a j o u s t a v i t i i n kakšno M i n u t o počakati , p r e d v s e m p a r a d i s p r a v i j o p o s l e d n j i d i n a r . Nič več ^ p r e m i š l j u j e j o , če b i k u p i l i raž-"1'če, s p o m i n k e a l i s l i v o v k o — eno ­stavno k u p i j o .

D e l a v c i G o r e n j k e , k i j i m n i žal, ^ a de la jo v s e noči, p r i h a j a j o n a po-'noč t u d i i z k r a n j s k o g o r s k e g a L a r i -* a a l i R a z o r j a , t a k o d a v k i o s k u n i -k d

Če b i z a t a j i l i z n a b a v o s a m o z a a a n , b i ž e računali , k o l i k o m a n j P o m e t a so u s t v a r i l i . Še zda j j i h je-{*< d a so b i l i t i s t i m e s e c , k o j e b i l a k o r e n s k a c e s t a z a p r t a z a a v t o b u ­sn i p r o m e t . o b n a j m a n j 5 m i l i j o n o v d ina r j e v .

* V s i s k u p a j se t r u d i m o , d a so g °s t je h i t r o i n s o l i d n o postreženi , « Prav i M a r i c a Dav idov ič , k i l e t os že dvajseto le to v o d i p o s l e n a m e j n e m P rehodu i n odl ično p o z n a z a h t e v e j : u Jega t u r i s t a , » č e z d a n p r i d e t u d i

0 70 a v t o b u s o v i n ničesar n e b i P r oda l i , če n e b i i m e l i p o r c i j že v n a p r e j p r i p r a v l j e n i h . T a k o l a h k o

Povprašujejo Po v e g e t i . . .

k i o s k u G o r e n j k i n e g a h o t e l a * ) t ranc n a P o d k o r e n u s t a z a p o s l e -

n i tud i M o n i k u Noč i n M e r i m a K a -PiČ.

M e r i m a K a p i c : »De lo j e s e v e d a U aPorno, saj s t režemo g o s t o m po­joči i n p o d n e v i . V e n d a r se ne p r i t o -r^jerno, saj d e l a m o /. v e s e l j e m

r o d a j a m o pečene piščance, k o t l e -h a m b u r g e r j e i n v e d n o i m a m o

P°rtije že vnap. -e j p r i p r a v l j e n e , nihče n e bo čakal, saj se n a

Prehodu v s e m m u d i . G o s t j e t u d i ne r U > d a j ( , n a d e n a r , p o s e b n o t i s t i n e . r

l se vračajo d o m o v . Z d i se, d a b i **di z a p r a v i l i p o s l e d n j i dinar.«

ar n e rečejo: z a p r t o a l i p a n i m a -

Marica Davidovič, direktorica ho­tela Vitranc: »Prizadevamo si, da bi gostje takoj začutili, da smo go­stoljubni. Zavedamo se, da ustvar­jamo prvi vtis o deželi, ki jo bodo turisti obiskali in v njej preživeli dopust«

v d v e h u r a h p r o d a m o t u d i 500 p o r ­c i j , s l e h e r n i g o s t i n e c p a ve , k a j to p o m e n i . Z a s l u g e z a d o b e r p r o m e t i m a j o v s i d e l a v c i , k i v e s t n o i n r a d i d e l a j o .

V e s e l i s m o , d a b o m o l a h k o z d e ­n a r j e m , k i g a b o m o zasluži l i n a K o r e n s k e m s e d l u , ž e l e t o s j e s e n i a d a p t i r a l i h o t e l V i t r a n c , k a j t i k i ­o s k je p o s l o v n a e n o t a h o t e l a . H o t e l je s t a r , d o t r a j a n , D k a t e g o r i j e , s obe so b r e z k o p a l n i c , o k t o b r a p a g a b o m o z a r a d i a d a p t a c i j s k i h d e l z a p r l i N a m e r a v a m o p r e n o v i t i toči lnico, u r e d i t i p o s e b n o s o b o , v s a a d a p t a c i j s k a d e l a p a na j b i v e l j a l a o k o l i 5 m i l i j o n o v d i n a r j e v . V h o t e l u se u s t a v l j a j o p r e d v s e m t u j i gost je , k i p a pač te r ja jo višjo k a t e g o r i j o k o t j o l a h k o p o n u d i m o z d a j .

N a K o r e n s k e m s e d l u , k j e r j e l e tos z a r e s i z r e d n o ž i vahno i n p r o m e t v sa j še e n k r a t večji k o t l a n i , se z o s t a l i m i s lužbami n a d v s e d o b r o r a z u m e m o i n sode lu jemo. «

K i o s k n a K o r e n s k e m s e d l u j e t a ­k o z g l e d e n p r i m e r , k a k o se d a de n a r »pobirati n a cest i « , k o t r a d i go­v o r i m o . L e p r a v i način, m e s t o i n k r a j j e t r e b a p o i s k a t i i n p o v s e m p r e b o l e t i kronično b o l e z e n naše g o s t i n s k e p o n u d b e : l a g o d n o s t i n le nobo . N a K o r e n s k e m s e d l u j i m t u ­d i n a m i s e l n e p r i d e , d a b i z a m i n u to a l i d v e počival i : v edo , d a j i m v s a k a m i n u t a d e l a prinaša le k o r i s t i

D . S e d e j

Moniku Nt)č: »Tuji turisti so po vprašali celo po vegeti.. .«

p r o d a l i t u d i r a z n i h n a l e p k naših turističnih k r a j e v a l i n a l e p k z a s p r e h a j a l n e p a l i c e , a j i h j e , žal, tež k o d o b i t i . T u r i s t i p a so razl ični, n e k a t e r i r a d o d a r n i , d r u g i spe t čakajo n a d i n a r i n s k r b n o preštevajo v r n j e n i drobiž . «

pn?1** Kapic: »Na dan moramo p r n i n t i vsaj 500 porcij.*

, ^ M o n i k u N o e : »Prodajam s p o m i n V 0 v ! n Pijučo. P r o d a m o največ s l i E S i hrušovoga l i k e r j a , proška i n |Q n i n i z d e l k o v , že l j e k u p c e v p a

*K0d• n k u r c u d n e - s a J s e t u d i

S * ? 1 ' ( l " 1 , 1 1 " h k u i ) l 1 ' 1 , 1 , u | m ' s l 1

° v . d e n i m o , vege to . V e l i k o b i

GORENJSKA NOČNA KRONIKA

S S R P O M N A D S O S E D A Meja med travnikoma je kriva,

da se je zadnjič vnel prepir med kmetico z Drulovke in njenim so­sedom. Možakar je med košnjo pomotoma zašel na sosednjo par­celo. Misleč, da je bilo namerno, ga je razjarjena ženska napadla s srpom.

Z E T U P U Š Č A L K R I

Tašče in snahe se navadno spo­padejo »jezično«, moški v taistem svaštu pa iščejo bolj možate poti. Tako sta se tast in zet zadnjič v prepiru spopadla kar »na nož«. Skupil jo je »ta mlad«, in sicer z nožem v trebuh, tako daje končal v bolnišnici. Tudi staremu so puščali kri, da bi dognali, ali je pred dejanjem zaužil kaj močnej­šega.

S T O L I S O B I L I V N A P O T O

Kdove ali so pred Alpetouro-vim bifejem v'Tržiču zadnjič ka­nili plesati, da so jim bili napoti gostilniški stoli! Trije gostje so jih namreč pometali v Bistrico. Zaradi dejanja so jih vzeli v pre­cep miličniki, ki so dvojico na­gnali domov, tretjega pa zadržali zaradi resnega pomenka.

Z A S E D E N A Z E L E N I C A

Močno razburjena je Radovlji-čanka zadnjič klicala milico, češ da ima sosed na zelenici parkira­no avtomobilsko prikolico in naj ga prisilijo, da jo bo umaknil. Ne ve se, ali je ženska tako zagreta za varstvo okolja ali pa nima kam postaviti svojega avtomo bila.

Utopitve otrok V s a k o l e t o u t o n e n e k a j m a j h n i h o t r o k , k i še n e z n a j o p l a v a t i i n še

n e v e d o z a n e v a r n o s t i v o d e . V s e l e j g r e z a nesrečni slučaj i n n e p a z l j i ­v o s t staršev a l i v a r u h a . Zadošča m a l a n e p a z l j i v o s t i n o t r o k , k i j e m o ­goče k o m a j s h o d i l , bo ob r a z i s k o v a n j u o k o l i c e zašel v p o t o k a l i p a d e l v stoječo v o d o . Z a u t o p i t e v zadošča že m a l o vode , včasih so r e k l i z a p o l n k l o b u k .

Čisto n a k r a t k o o p r v i pomoči p r i u t o p i t v i ! O t r o k a i zv lečemo i z vo ­de, g a po lož imo n a t l a , s lečemo d o p a s u , u g o t o v i m o , če n e d i h a ( p r s n i koš se m u n e d v i g a i n spušča), s t i p a n j e m žil n a v r a t u u g o t o v i m o de l o ­v a n j e s r c a . Z r o b c e m m u očist imo u s t a i n n o s i n začnemo z u m e t n i m d i h a n j e m : p r i m a j h n e m o t r o k u u p i h a v a m o našo s a p o h k r a t i v o t r o k o ­v a u s t a i n n o s , p r i več j em v u s t a a l i n o s . U t o p l j e n c u n e i z l i v a m o v o d e i z t e l e s a , a m p a k začnemo t a k o j z ož iv l janjem, n e d a b i k l i c a l i pomoč. Če s m o se učili masažo s r c a , u t o p l j e n c u , k i m u s r c e ne d e l a , s r c e t u d i m a s i r a m o .

N i b i l naš n a m e n , d a učimo p o d r o b n o s t i p r v e pomoči p r i u t o p i ­t v a h , a m p a k d a o p o z o r i m o n a preprečevanje u t o p i t v e , p r e d v s e m o t r o k . Na jveč u t o p i t e v j e n a podežel ju, o b n e z a v a r o v a n i h p o t o k i h b l i z u hiš, v g r a d b e n i h j a m a h , gno j ničnih j a m a h , v o d n j a k i h , v c i s t e r n a h i n s o d i h ob n o v i h g r a d n j a h . Z a u t o p i t e v o t r o k s m o k r i v i o d r a s l i . T a k o j p r e g l e j ­te , če so v s i našteti o b j e k t i z a v a r o v a n i , d o b r o i n v a r n o p o k r i t i , če j e ob b l i žn jem p o t o k u o g r a j a i n s t a n j e občasno p r e k o n t r o l i r a j t e ! L e z a k r a ­t e k čas se m e d d e l o m o d s t r a n i m o o d o d k r i t e g a v o d n e g a z b i r a l n i k a a l i gno j nične j a m e i n z a t r e n u t e k p o z a b i m o n a našega malčka i n že g a po ­greš imo. I s k a n j e j e n a v a d n o z a m u d n o i n z a o t r o k a u s o d n o , k e r m i n u t e n a g l o t e k o . M a l e g a o t r o k a n e s m e m o puščati v v a r s t v u l e m a l o s t a r e j ­šemu o t r o k u , k i še n e m o r e i n n e z n a o c e n i t i o d g o v o r n o s t i v a r o v a n j a i n n e z n a p o m a g a t i , če se k a j z g o d i . I s to v e l j a z a betežno s t a r o m a m o , k i n e m o r e s l e d i t i p rež i vemu malčku.

Starši, k i n e p o s k r b i j o z a u s t r e z n o v a r s t v o m a j h n e g a o t r o k a , n e bodo n i k o l i v ž iv l jenju p o v s e m p o z a b i l i , če se j e z a r a d i m a l o m a r n o s t i k a j r e s n e g a p r i p e t i l o , če so g a ce l o i z g u b i l i .

Z d r a v n i k i u g o t a v l j a m o , d a u m r e največ u t o p l j e n c e v z a r a d i t e ga , k e r preteče preveč časa m e d t e m , k o so ponesrečenca p o t e g n i l i i z v o d e i n m e d t e m , k o so g a začeli oživl jati . L j u d j e običajno i z g u b i j o g l a v o i n n a j p r e j kl ičejo pomoč, m e d t e m p a le n a v i d e z n o m r t e v , k i b i g a takojš­n j e ož iv l janje rešilo, d e j a n s k o u m r e .

Pr ihodnj ič o preprečevanju u t o p i t e v . T o n e Koš i r

Tehnična baza A M Z S v Kranju

D e l a j e d v a k r a t v e č , d e l a v c e v p a n i

Tehnična baza A M Z S v K r a n j u i m a zdaj d vak ra t več de l a ko t v m i n u l i s ezon i . K t e m u je največ p r i pomog l a avtocesta. M e d t e m ko so p rob l eme v zvez i z v o z n i m p a r k o m z a s i lo ublažili, kad rov ­s k i h še vedno ne morejo .

K r a n j — O d k a r so n a G o r e n j s k e m o d p r l i n o v o a v t o c e s t o , i m a j o p r i t e h ­nični b a z i A M Z S d v a k r a t več d e l a k o t p o p r e j , k o so n u d i l i s vo j e u s l u g e v o z i l o m v o k v a r i n a o s t a l i h g o r e n j ­s k i h c e s t a h . K e r so se j i m pomnoži la d e l a , so m o r a l i o k r e p i t i v o z n i p a r k , še važne jše p a so k a j p a d a k a d r o v s k e o k r e p i t v e . M e d t e m k o j i m j e u s p e l o d v e m a t o v o r n j a k o m a , j e e p u i n oseb ­n e m u a v t o m o b i l u z a pomoč n a c e s t i p r e d k r a t k i m d o d a t i n o v t o v o r n j a k z a od vo z , se j e p r i k a d r i h z a t a k n i l o .

» P r ob l emov z a v t o m o b i l i n i več, « n a m je p o v e d a l v o d j a tehnične b a z e B o r i s Grabeč . »Sprva je b i l o n e k a j težav, k e r t o v o r n j a k a d o o d p r t j a a v ­toces t e še n i s m o i m e l i . N a n o v e n a ­l o ge s m o se p r i p r a v i l i pravočasno, sa j s m o n o v a v t o k u p i l i že l e b r u a r j a , v e n d a r s m o g a m o r a l i d a t i v L j u b l j a ­n o n a i z p o p o l n i t e v , t a k o d a s m o g a d o b i l i šele p r e d 14 d n e v i . T e ž e je s k a d r i . Z a d e l o n a a v t o c e s t i , z a u s l u ­ge n a o s t a l i h g o r e n j s k i h c e s t a h i n z a tehnične p r e g l e d e v d e l a v n i c i b i p o ­t r e b o v a l i 6 n o v i h a v t o m e h a n i k o v . D o z d a j s m o d o b i l i l e d v a , o s t a l i r a z ­p i s i i n o b i s k i p r i s k u p n o s t i z a z a p o ­s l o v a n j e so b i l i z a m a n . T a m so n a m s i c e r r e k l i , n a j počakamo n a g e n e r a ­c i j o , k i p r i h a j a i z šole , t o d a m i b i r a ­d i že u s p o s o b l j e n e g a m e h a n i k a , n e p a t a k e g a , k i g a m o r a m o t e m u s p e ­c i f ičnemu d e l u šele p r i v u j a t i . Naš m e h a n i k na j b i i m e l že n e k a j i z k u ­šenj , p o t r e b e n m u je vozn išk i i z p i t C k a t e g o r i j e , z u o p r a v l j a n j e tehničnih p r e g l e d o v p a še p o s e b e n i z p i t . V e r j a ­m e m , d a težje d e l o v n e r a z m e r e k o t v d r u g i h mehan ičn ih d e l a v n i c a h , z l a s t i p a še p r i z a s e b n i k i h , i zkušene m e h a n i k e odvrača jo o d od loč i tve , d a b i se z a p o s l i l i p r i n a s . A v t o m e h a n i k i m a p r i n a s včusih t u d i I 1 u m i d e ­l a v n i k , v e n d a r je n u s l e d n j i d a n p r o s t . Speci f ično p r i n a s je n e d e l j ­s k o , praznično i n nočno dežurstvo . « T u d i o s e b n i d o h o d k i n i s o p o s e b n o v a b l j i v i , znašajo namreč o d 40 d o :>0 t isočakov.

Več d e l a z a a v t o c e s t o (ponoči n a ­mreč dežura e d e n o d a v t o m e h a n i k o v le n a a v t o c e s t i , d r u g i p a z a v s o o s t a ­lo G o r e n j s k o ) i n o b i l i c a dolžnosti , k i j i h prinaša gostejši p r o m e t v p o l e t n i s e z o n i , s t a k r i v a , d a p r i h a j a d o k r a t ­k i h s t i k o v z l a s t i p r i tehničnih p r eg l e ­d i h . T u d i s l e d n j i h j e v dopustniškem o b d o b j u v e l i k o več, saj se p r e d o d h o ­d o m n a daljšo po t v s a k d o želi p r e p r i ­čati, a l i j e a^ to b r e z h i b e n . Štir je me ­h a n i k i v p r v i i n p e t v d r u g i i z m e n i ( d v u dežuruta ponoči ) ne m o r e j o ustreči \Žsem, z l a s t i če j i h s c e s t e k l i ­če jo n a n u j n o pomoč. S l e d n j a včasih

Boris Grabeč, vodja tehnične baze AMZS v Kranju

t r a j a t u d i d v e a l i t r i u r e , če j e v o z n i ­k a d o l e t e l a o k v a r a k j e daleč, d e n i m o v K r a n j s k i g o r i a l i v B o h i n j u .

I n kakšne so p r v e izkušnje z av to ­ces te?

» N a i z v o z n i c a h a v t o c e s t e se je d o ­g o d i l o že več nesreč, najbrž z a t o , k e r so p r e s l a b o o značene . T a k i d o g o d k i i m a j o s e v e d a p r e d n o s t i n k a k o r h i ­t r o se z g ode , j e t r e b a p u s t i t i d e l o v d e l a v n i c i i n p o h i t e t i n a k r a j n e z g o ­de . T u d i pomoč v o z i l o m , k i j i h je n a a v t o c e s t i d o l e t e l a o k v a r a , m o r a b i t i e k s p r e s n a . I m e l i s m o že v e l i k o p r i ­

m e r o v . L a h k o r ečemo , d a se n a a v t o ­c e s t i čez d a n p o k v a r i t a d v a a v t o m o ­b i l a , p r a v t o l i k o t u d i ponoči . K e r o b a v t o c e s t i še n e d e l u j e j o stebrički s t e l e f o n i , o d k o d e r b i v o z n i k p o k l i c a l 987 ( p omoč i n f o r m a c i j e ) , se z n a j d e j o n a d r u g e načine. Na jvečkrat naroč i ­j o d r u g i m a v t o m o b i l i s t o m , n a j i z p r ­ve t e l e f o n s k e c e l i c e pokl iče jo n a s a l i m i l i c o . P r v i t e l e f o n je n a T o r o v e m . K d o r i m a srečo, d a g a o p a z i p a t r u l j a p r o m e t n e m i l i c e , k i m o r a t r i k r a t v 24 u r a h o b v o z i t i a v t o c e s t o , j e s e v e d a p r e j de ležen pomoč i . Man jše o k v a r e p o p r a v i m o k a r n a m e s t u s a m e m . D o s l e j s m o i m e l i o p r a v k a izkl jučno s t u j c i , čeprav p r i h a j a j o k n a m z d o ­b r i m i a v t o m o b i l i . P a v e n d a r m n o ­g i m p o p u s t i s k l o p k a a l i t e s n i l o h a g l a v i m o t o r j a . . . D a b i k o m u z m a n j ­k a l o b e n c i n a , v d v e h m e s e c i h še n i ­s m o dož ive l i . K e r p a n a vse j a v t o c e ­s t i n i b e n c i n s k e črpa lke , v s e e n o n o ­s i m o s s a b o b e n c i n v ročki , če b i k a k a v t o m o b i l o b s t a l z a r a d i p r a z n e g a t a n k a . T u j c i i m a j o v e l i k o težav s p n e v m a t i k a m i , v e n d a r m e d d o p u s t i v v s e m K r a n j u n i v u l k a n i z e r j a , k i b i j i m j i h s p r a v i l v r e d . T a k o j i h poši ­l j a m o v d e l a v n i c o k S v e t e m u D u h u . V e l i k o i m a m o o p r a v i t i t u d i s p r i k o -ličarji. Z l a s t i p r i p r i k o l i c a h z a čo lne pogos t o o d p o v e d o ležaj i , k e r j i h t u r i ­s t i p r e s l a b o v a r u j e j o p r e d s l a n o v o ­do.«

Še k a k m e s e c i n turistična s e z o n a se bo i z t e k l a . Če v tehnični b a z i A M Z S v K r a n j u še v e d n o n e b o d o d o b i l i k a d r o v s k i h o k r e p i t e v , b o d o težko o b v l a d o v a l i k o p i c o n a l o g . S t r a n k e b o d o v s e bo l j n e z a d o v o l j n e , z a r a d i česar s i b o d o i s k a l e k v a l i t e t ­nejše u s l u g d r u g o d . T e g a s i v k r a n j ­s k i tehnični b a z i n i k a k o r n e želi jo.

D . Z . Ž lebir

Vozni park so v kranjski tehnični bazi dopolnili še s tretjim tovornjakom.

G L A S 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 13. AVGUSTA 1985

Slovensko padalsko prvenstvo v Lescah

Leski padalci brez pravih tekmecev Z bogato obložene mize kolajn in pokalov so le drobtinice odnesli tekmovalci iz Maribora in iz Ptuja, vse ostalo so po­spravili domačini — padalci Alpskega letalskega centra Lesce-Bled, prepričljivi ' zmagovalci 23. članskega in 10. mladinskega republiškega padalskega prvenstva v kla­sičnih disciplinah in 5. prvenstva v skupinskih likovnih skokih. 23-letni Roman Božič iz Ribnega pri Bledu je bil najboljši pri mladincih in člar» ; l» Lesce — Letošnje republiško pa ­

d a l s k o p r v ens t vo — n a leškem le ta­lišču s ta ga ob k o n c u m i n u l e g a t edna p r i p r a v i l a A L C L e s c e - B l e d i n Z v e z a l e t a l s k i h o r gan i zac i j S l o ven i j e — je i m e l o t r i » lepotne« n a p a k e .

N a spo r edu j e b i l o — k a r n i v nava ­d i — po končanem državnem p r v e n ­s t v u . A l p s k i l e t a l s k i c en t e r ga je s i c e r n a m e r a v a l i z v es t i že s r ed i j u n i j a , a g a j e t a k r a t m o r a l odpoveda t i , k e r z a t e k m o v a n j e n i d o b i l l e t a l a za p r e va ­žanje pada lcev . K o m a n d a vo jnega le­t a l s t v a je namreč le ta lo , s k a t e r i m so s i l e t a l s k i c e n t r i p o m a g a l i p r i t r e n i n ­g i h i n t e k m o v a n j i h , n a m e n i l a letos p r i r e d i t e l j e m sve t ovnega p a d a l s k e g a p r v e n s t v a v s k u p i n s k i h l i k o v n i h sko­k i h n a M a l e m Lošinju. D a b i b i l a ne­sreča še večja, se je p r i p r i s t a n k u po­škodovala še n j i h o v a »česna«, t a k o d a j e l e s k i l e t a l s k i c en t e r n e n a d o m a os ta l brez l e ta l a . P a d a l c i so v takšnih okoliščinah s i ce r k o r i s t i l i a v i o n z a tu ­ristične polete , t oda ne g lede n a to j e b i l t r e n i n g ze lo o k r n j e n . D o b i t n i k i s r e b r n e ko l a jne n a l a n s k e m svetov­n e m p r v e n s t v u so dos le j o p r a v i l i k a r dve t r e t j i n i s k o k o v m a n j , k o t so j i h s i c e r l a n i v t e m času.

Drugič: udeležba j e b i l a o k r n j e n a . N a s t o p i l o je 30 p ada l c e v i z M a r i b o r a , M u r s k e Sobote , i z P t u j a i n i z Lesc , m e d n j i m i je b lo več ko t po lov ico (16) domačinov. N e d v o m n o je , d a p a d a l ­s tvo v S l o v e n i j i n a z a d u j e . N e k d a j so se t e k m o v a n j udeleževali tud i pada l ­c i i z Ce l j a , Pos to jne , N o v e g a m e s t a i n Ajdovščine, a so, k o t kaže, z a r a d i te­žav z l e ta l i , s p a d a l s k o op remo , z uči­t e l j s k i m ( s t r okovn im ) k a d r o m i n ka j ­p a k z a r a d i d e n a r n e s t i s k e o b u p a l i . »Čeprav je pada l s t v o privlačen šport, z a n i m a n j e zan j upada,« ugo tav l j a Franc Primožič, direktor A L C . »Ne­k d a j se j e z a začetni tečaj p r i j a v i l o p r e k 50 k a n d i d a t o v , z a d n j a l e ta j i h je le r e d k o več k o t 20. V e l i k o j i h p rene ­h a tud i kasne j e . M l a d e odb i ja , d a mo­ra jo z a v s a k p a d a l s k i s k o k de la t i po l ­d r u g o u ro v letališki d e l a v n i c i , v jese­niški železarni a l i k je d r u g o d . V veči­n i športov j e drugače: m l a d i p r ide jo v k l u b , t r en i ra j o , t ekmu j e j o , z a u m a z a ­no i n napo rno de lo j i m n i t r eba pop r i ­jeti.«

In tretjič: s l o v e n s k o p r v ens t vo je b i l o v r e s n i c i le (razširjeno) t e k m o v a ­n j e pada l c ev A l p s e k e g a l e t a l skega c e n t r a , k i so znova , ko t že večkrat v p r e t ek l o s t i , d o k a z a l i , d a p r i nas n i -faajo r esnega t e k m e c a . V s e najžlaht-nejše ko la jne so p o b r a l i člani p rve i n d r u g e l e ske e k i p e . P r v e n s t v o je b i l o zato m a n j z a n i m i v o , a v enda r l e z a vse , k i pozorne j e sp r em l j a j o p a d a l s k i šport, dovol j privlačno.

Odboj kar j i vneto trenirajo

Moška ekipa okrepljena,

Branko Hrast j e b i l s 36 l e t i na js ta ­rejši i n s 3300 p a d a l s k i m i s k o k i , k o l i ­k o r j i h j e o p r a v i l v o s e m n a j s t i h l e t i h , t u d i najizkušenejši udeleženec pr ­v e n s t v a . Šestnajstkrat j e n a s t o p i l n a državnem p r v e n s t v u , p e tna j s t k r a t n a republiškem, t r i k r a t n a s ve t o vnem. T u d i letos j e d o k a z a l , d a pada l s t vo n i le šport z a r osno m l a d e mladeniče: n a državnem i n republiškem p r v en ­s t v u j e b i l d r u g i v f i g u r a t i v n i h sko­k i h .

Čeprav je bila .udeležba skromna — nastopilo je trideset padalcev iz štirih letalskih centrov — je bilo prvenstvo zanimivo za maloštevil­ne gledalce. — Foto: F. Perdan

B o r u t Er javec , d i j ak železarskega izobraževalnega c e n t r a n a J e s e n i ­c a h , d o m a i z Nove va s i p r i R a d o v l j i ­c i , j e l a n i uspešno s k l e n i l začetni te­čaj, t o k r a t p a je prvič n a s t o p i l n a re­publiškem p r v e ns t v u . »Manjka m i iz­kušenj i n k a j p a k tud i znanja,« j e de­j a l . M e d šestimi s k o k i n a c i l j se m u je na jbo l j posrečil pet i , v k a t e r e m j e zgrešil »ničlo« le z a deset c e n t i m e ­trov. C . Z a p l o t n i k

Branko Mirt, novi republiški prvak v skokih na cilj, v enem izmed po­skusov. — Foto: F. Perdan

l a n i o s vo j i l i s r eb ro s 34 c e n t i m e t r i . Želim s i , d a b i e k i p a os ta l a nespre­m e n j e n a vsa j do le ta 1990, ko naj b i b i l o v L e s c a h spet sve tovno p a d a l s k o prvenstvo.«

T e k m o v a n j e je na jbo l j zadovo l j en zapuščal 23- le tni o r od j a r l e ske V e r i ­ge, R o m a n Božič i z R i b n e g a p r i B l e ­d u , nov i s l o v e n s k i članski i n m l a d i n ­s k i p r vak . »Glede n a to, d a s e m dos le j o p r a v i l le 100 s k o k o v , l a n i s e m j i h m e l v t e m času 250, p r e d let i celo 400 — s e m z d o s e d a n j i m i r e zu l t a t i i n uvr­s t i t v a m i k a r zadovoljen,« je poveda l .

»Do k o n c a sezone n«-. ^aka t a še d v a pomembnejša nas topa — v C e l o v c u i n Gradcu.«

Branko Mirt iz Strahinja, s i ce r za­pos l en v g a s i l s k o reševalni službi v K r a n j u , j e v o s m i h s k o k i h n a c i l j zgrešil »ničlo« le za štiri c en t ime t r e , k a r m u je zadoščalo za prvo mes to i n z a osvo j i t ev n a s l o v a s l o v e n s k e g a p r v a k a v tej d i s c i p l i n i . V p r i m e r j a v i z o s t a l i m i pada l c i iz p rve l e ske ek ipe i m a k a r prece j .kokov — b l i z u 200, a n a v z l i c t e m u m u letos ne gre vse po načrtih. Ne more s i odpus t i t i , d a je n a državnem p r v e n s t v u zgrešil c i l j k a r za 34 cen t ime t r o v . »Pozna se, d a s m o šele po v r n i t v i i z S a r a j e v a l a h k o prvič resne je trenirali,« je de ja l . »V skupin« . i h s k o k i h n a c i l j s m o doseg l i dobe r ^zu l ta t : »ničlo« s m o zgrešili le za 16 . e n t r i m e t r o v , m e d t e m ko smo

UTVA P R E G L A S N A

• Alpski letalski center Lesce-B l e d bi lahko za treninge in tekmo­vanja najel vojaško letalo utva, ven­dar je le-to preglasno in bi povzroča­lo nejevoljo pr ; bližnjih stanovalcih. V L e s c a h zdaj razmišljajo, da bi u v o ­z i l i 10 do 12 let s taro »cesno«, v r e d n o p r ek 10 m i l i j o n o v d inar j ev .

O B L J U B E , O B L J U B E . . .

D R A G O BUNČIC, T R E N E R L E ­S K I H P A D A L C E V : »Fantje so priča­k o v a l i , d a se bodo po u s p e h u n a sve­t o v n e m p a d a l s k e m p r v e n s t v u v F r a n c i j i možnosti za vadbo izboljša­le, v e n d a r so se de j ansko te le še po­slabšale. V a b i l i so j i h n a spre j eme , j i h t r ep l j a l i po r a m i i n j i m o b l j u b l j a ­l i , /da j n i n i k o g a r , k i b i »srebrnim« f a n t o m p o m a g a l , j i m omogočil s k u p ­ne p r i p r a v e , j i m zago tov i l l e t a l o za n e m o t e n o vadbo . Nas l edn j e leto, ko je sve tovno p r vens t vo v A n k a r i , j i m bodo ver je tno d o d e l i l i l e ta lo z a 20 a l i 30 u r i n j i h p o t e m p o s p r e m i l i n a pot z zahtevo , češ naj spet na red i j o Ču­dež.«

R E Z U L T A T I : V I \ I ) I N ( I — figurativni skoki: 1.

Božič 26,58, 2. Frank (oba A L C I) 32,42; skoki na cilj: 1. Božič 0,06, 2. Frank 0,20. 4. Bo. Mirt (ALC I) 3,81; skupno: 1. Božič 2, 2. Frank 4, 5. Bo. Mirt 9; skupinski skoki na cilj: 1. A L C I (Frank, Bo. Mirt, Božič) 2,97, 3. A L C II (Marzldovšek, Erjavec, Sal -kič) 19,28; ekipno: 1. A L C I, 2. Ptuj. 3. A L C II;

C IAN I - figurativni skoki: 1. Bo­žič (ALC I) 26,58, 2. Hrast (ALC II) 26,92. 3. B r . M i r t 27,53, 4. I n t l h a r 28,30, 5. S m i d (vs i A L C I) 28,66; s k o k i n a c i l j . 1. M i r t . 0,04, 2. Božič 0.06. 3. I n t i h a r 0,08, 4. S m i d 0,12. 5. F r a n k (ALC II) "20 ; s k u p n o : I Božič 3, 2. B r . M i r t 4, 3. I n t i h a r 7, 4. H r a s t 8, 5. šmid 9; s k u p i n s k i s k o k i n a c i l j : 1. A L C I ( I n t i ha r , Božič. S m i d , B r . M i r t ) 0,16, 2. A L C II ( I a/a r , Pfaj far, H r a s t , F r a n k ) 1.03, 5. A L C III (Marzldovšek. Er javee , B o . M i r t . Salkič) 31.35; e k i p n o : 1. A L C I, 2. A L C II. 3. P tu j I.

ženska pomlajena K r a n j — Odbo j k a r j i i n odboj k a r i c e

k r a n j s k e g a T r i g l a v a so po enomese ­čnem počitku začeli s p r i p r a v a m i z a novo p r v ens t v eno sezono. F a n t j e n a b i ­ra jo moči pod v o d s t v o m t r e n e r j a M a r ­k a Zadražnika v športnem p a r k u S t a n ­k a M l a k a r j a , m e d t e m k o so d e k l e t a skupa j s t r e n e r j e m M a r k o m Žibertom v soboto odpotova le n a dese tdnevne p r i p r a v e v Fažano, po p o v r a t k u d o m o v p a bodo nada l j eva l e z vadbo v te lovad-

V rokometnem klubu Peko ocenili minulo sezono

Člani niso izpolnili načrta

Tržič — Čeprav se članski e k i p i trži-škega P e k a v m i n u l i s ezon i n i uspe l o p r e b i t i se i z d ruge v p rvo s l o v ensko l i ­go, k a r so p r e d začetkom t e k m o v a n j a načrtovali, je t u d i d rugo mes to u s p e h . Članice so v II. s l o v e n s k i l i g i zased le šesto mesto , m l a d i n c i so b i l i p e t i i n m l a d i n k e sedme . P i o n i r j i i n p i o n i r k e so se n a g o r e n j s k i h p r v e n s t v i h uvrščali m e d najboljše. L e p u s p e h je doseg la članska e k i p a t u d i z uv r s t i t v i j o v po l f i -na l e p o k a l n e g a t e k m o v a n j a , k j e r j e v L j u b l j a n i i z g u b i l a z močnejšim D i n o s -S l o v a n o m .

K l u b združuje -262 i g ra l cev i n i g r a l k , k a r je dovo l i široka osnova z a de lo v p r i h o d n o s t i . Članska e k i p a se bo t u d i v n a s l e d n j i s e z o n i po tegova la z a p r v o mes to v d r u g i s l o v e n s k i l i g i . Če j i bo uspe lo , to še ne bo po l om . K e r so z a žensko e k i p o nas topa le le štiri članice, m e d t e m k o so b i l e preos ta l e i g r a l k e mlajše, so v k l u b u s k l e n i l i , d a bo član­s k a e k i p a z a neka j časa p r e n e h a l a tek­mova t i , saj bo bol je , d a se m l a d i n k e i n p i o n i r k e ka l i j o v t e k m a h z v r s t n i c a m i .

Z a obstoj i n de lovanje tržiškega ro­k o m e t n e g a k l u b a je zelo p o m e m b n o dobro sode lovan je z de lovno o r g a n i z a ­ci jo P e k o . D e n a r , k i ga k l u b zasluži z l a s tno de javnost jo i n k a r p r i s p e v a z a r o k o m e t n e e k i p e t e l e s n o k u l t u r n a skupnos t , ne zadošča z a t r e n i n g e i n t e k m o v a n j a v s e h e k i p , zato j e pomoč P e k a še t o l i ko bolj dobrodošla. K l u b je l a n i p o r a b i l m i l i j o n i n 321 tisoč d i n a r ­jev, letos bo po t r ebova l še e n k r a t to l i ­ko . K o t p o u d a r j a p r e d s e d n i k Božidar M e g l i c , s i v k l u b u tud i p r i zadeva jo , d a b i p r i d o b i l i nove športne de lavce , k i b i p o m a g a l i p r i i z vedb i t r en ingov i n tek­movan j .

J . K i k e l

Tomo ČESEN

JALUNG KANG peta gora (S na svetu

V R H J E V S E BLIŽJE

Bo l j se bližava e n k i , slabšo moč i m a veter . A go ra še vedno buči, višje v s t en i ve ter še vedno nos i zas tave snega . T o dobro v i d i v a . V t a b o r u 1 p a je p r i j e tno . Sonce je r a v n o obs i ja lo šotore, k o odloživa n a h r b t n i k a . Z a v i j e va se v spa lne vreče, n a d o m e s t i t i m o r a v a današnje zgodnje vs ta jan je . P r i h o d šerp na ju o k o l i p o l d n e v a zbu ­d i , v e te r sko ra j ne ra z sa j a več. V šo to ru se ne d a zdržati, preveč je vroče. Pog l ed nav zgo r v steno. D v e p i k i na ­p r e d u j e t a počasi, a zanes l j i vo . Pe te r in F i l i p s ta nape l a v r v i do s t r m e g a d e l a s t r n e , k i pel je p ro t i bodočemu t a b o r u 3. S t r m led se konča v navp i ­čnih s k a l a h dobrega g r a n i t a . S k u p a j z J o h a n o m se po t em v r n e t a k a r v ba­zo. S Čito s i n a b i r a v a za loge za na­s ledn je d n i . V r e m e je k r a s n o , popol­dne , k o p r i ko l o v r a t i j o še Pav l e , M a r ­j a n i n J a n k o , se v d o l i n i nabe r e me­g la . K o t običajno. Večerno sonce p r i ­čara barve , k i j i h je moč v ide t i le v go rah . J a l u n g K a n g je ves Škrlaten, Kanč za n j i m j e skora j v s enc i , med­t em ko i m a Kangbačen p r e d n j i m ožarjeno le še svojo kon i co . S p o k o j e n m i r p r e k i n j a j o le podo r i s e rakov . S p l o h s i ne m o r e m o z a m i s l i t i , d a v ba z i ce lo sneži. N a s l e d n j i d a n gredo fant je napre j , m i d v a počivava pred p o n o v n i m v z p o n o m v s teno. Franček i n S i l v o na ju z m o t i t a v p r i j e t n e m k r a m l j a n j u . Čita n a m a k a svoje noge v l edeno m r z l i vod i . P r a v i , d a je do­bro z a p r ek r vav i t e v , a od bolečin k a r zav i j a oči.

N a s l e d n j i d a n g r emo spet p ro t i d v o j k i . T r o j i c a p red n a m i n a p e n j a vr­v i v s t r m i n i nad n j i m . P r i šotorih se bašemo s s u h i m i s l i v a m i . S Fninč-k o m n i m a v a d rugega de la , p a neseva f i k s n e v r v i še napre j , bova vsaj z ju­traj neka j časa brez teže. Smešno, nav z go r je v sak me te r p r i g a r a n ,

navzdo l pa s e !«• p r i p u c s na vrv G o r dobro uro . do l le deset m i n u t . Čita se

k a r bos sp reha ja o k o l i šotora. A spet za p r ek r vav i t e v ? Zvečer v obeh šo-torčkih b r n i t a k u h a l n i k a , t op i ta sneg i n led. P i t i . p r e d v s e m p i t i , drugače te višine t ako izsušijo, d a s i podoben su ­h i m češpljam.

Z ju t ra j zgodaj o d r i n e m o . V zpen j a ­m o se po v r v e h , k i so j i h fantje nape l i včeraj. P r e h o d iz l edu v ska l e , k jer so včeraj p r e n e h a l i , j e p resene t l j i vo s t r m . S i l v o je m a l o p r ed mano , p r a ska . po g l a d k i s t en i i n n e n a d o m a se m u e n a de re za s n a m e i n o d s k a k l j a nav zdo l . Začudeno se g l edava , S i l v o p a nada l ju j e k a r z eno. N a srečo j o j e po t em dob i l naza j . S v i n j s k o m r a z je . G l e d a m o v navpični z i d nad n a m i ; kda j bodo p r v i žarki pos i j a l i čez rob? S Frančkom i m a v a p rob l eme s p r s t i

niči i n n a štadionu. Moška e k i p a bo le­tos n a s t o p a l a v s p r e m e n j e n i postavi: Dušan G a t a l o i n Ta jo K u k e c služita vo­jaški r ok i n se bos ta moštvu priključila šele v končnici p r v ens t va , i z J L A se je v r n i l Z m a g o H a f n e r , e k i p o p a so okre­p i l i M a r k o Zadražnik, Matjaž T i l inger i n N i k o F a b j a n , k i so neka j let i g r a l i za b l e j skega drugoligaša. K r a n j s k i odboj-k a r j i so s i z a letos z a s t a v i l i zahteven c i l j : o svo j i t i p r vo mes to v d r u g i sloven­s k i l i g i i n nap r edova t i v prvo . Ženska e k i p a bo novo sezono začela pomlaje­n a , saj je povprečna s taros t i g r a lk 15 let. T r d o de lo i n zavzetost v s e h i g r a l * k l j u b m l a d o s t i i n neizkušenosti obeta; t a uspešno i g ran j e v d r u g i s lovensk i l i g i .

M . Žibert

Šestič po Udinborštu

K o k r i c a — S e k c i j a z a rekreac i j o P r l

športnem društvu K o k r i c a p r i r e j a V so­boto, 14. s ep t embra , t r a d i c i o n a l n i T e k po Udinborštu. S t e k m o v a n j e m bo­do počastili d v o d n e v n i boj (13- i n

14. s e p t e m b r a 1942) borcev drugega ba t a l j ona Kokrškega od r eda v Udin­borštu, v k a t e r e m je pad lo 24 borcev« 33 je b i lo u j e t ih , šest p a se j i h je rešilo-T e k po Udinborštu bo tud i e n a prvi j 1

preskušenj z a tekače po po l e tnem od; m o r u ter p r e d množičnimi j e s ensk im 1

t e k i po s u h e m i n z i m s k i m i n a smučeh-

S t a r t i n c i l j t e k a bos ta p r e d osnovno šolo n a K o k r i c i . V o j a k i ter mlajši pi°" n i r j i (do 11 let) bodo t e k l i n a d va kilo­m e t r a , starejši p i o n i r j i i n p i o n i r k e (od 12 do 15 let) n a štiri k i l o m e t r e , ženske (od 16 do 25 let, od 26 do 35 let, nad J let) ter moški (od 16 do 19 let ter starej­ši od 50 let) n a s e d e m k i l ome t r o v ter v s i o s ta l i (moški od 20 do 29 let od 30 do 39 let i n od 40 do 49 let) n a trinajst k i l ome t r o v . V o j a k i bodo s ta r ta l i ob 16. u r i , mlajši p i o n i r j i i n p i o n i r k e ob 16.15, starejši p i o n i r j i i n p i o n i r k e ob 16.30 i n v s i o s t a l i ob 17. u r i .

P r i r ed i t e l j s p r e j e m a pr i j ave n a dan t e k m o v a n j a od 14. u r e da l j e p red osno­v n o šolo n a K o k r i c i . P i o n i r j i ne plačajo štartnine, z a vse os ta le j e 100 d i na r j f v ; P r v i t r i j e v v s a k i t e k m o v a l n i skup 1" 1

pre jme jo ko la jne , najhitrejša ženska n a 7 k i l o m e t r o v i n najhitrejši mošk1

n a 13 p a še p o k a l .

n a nogah , on še večje. E d e n p r ek l i n j a bol j ko t d r u g i . N e k a j čez 7000 metrov smo , Franček se k a r sezu je i n drgne prs te , j a z m a h a m z n o g a m i kot nor, končno p a na ju ogre je sonce. Z a tre­nutek je s t r m i n a m a l o popus t i l a , P 0 ' ševno desno n a p e n j a m o v r v i prot i s t r m e m u k u l o a r j u . O n a d v a se vrača­ta , i m a m o le še d v a k o l u t a v r v i , nada­l j eva la bova k a r s a m a s Čito. N a za­četku j e le sneg i n n e k a j k r a t zav i jeva desno v ska l e , d a l a h k o zab i j eva k j i ' ne. N a k o n c u se o z e b n i k p o v s e m zoži. m e d led se pomešajo ska l e . Čisto bl i ­z u v e l i k e s k a l n e s tene s v a že, tu nek­j e bo m o r a l s ta t i t abor 3, In ko P r < ? ' p l e zava še t i s t i h 100 me t rov , sporoči­v a v bazo dobro nov ico . P r o s t o r za šo­tore se bo da l o i zkopa t , t u d i ma lo za-vet ja je. Na jpre j v i d i v a še s t r m leden žleb. k i se konča v navpični s ten i . K a ­k o j e dal je , p a bo ugo tov i l a naveza za n a m a . Višina t ro jke je 7350 metrov-Še danes i m a v a n a m e n sestop i t i čisto do baze. N a d v o j k i m r t v o u d n o le* 1

S lave in ko ga povprašam po pož i r * u

tekočine, samo n e m o pokaže na so­sedn j i šotor, k j e r s t a šerpi K o malo za m a n o pr ide še Čita, dob i podoben odgo/or. L e d a z n j i m n i preveč z a * 1 0 ' vo l j en . S l a v c u pove neka j »nasvetov«« k a k o in ka j , i n že ..šibava' do l . N a ° n

k i so Peter , J o h a n i n F i l i p , k i " n ° očitno s lab d a n , n i m u preveč do P° govora . V bazo p r i d e v a ravno P r a ^ čas. Večerja sto j i n a m i z i . Dober dum »civilizacija«. S e d e m d n i s va b i la s t en i i n D a m j a n p r a v i , d a na ju m v

dol že to l i ko časa, d a n a m a moru P? ' n u d i t i roko . Dobre vo l je smo . ^ e s e

k i I •,«-in pošte od d o m a , tako ^ je h r a n a n a v r s t i z a n jo . Še ^ ° ^ ° i n

noč r a z p r a v l j a m o o m i n u l i h dne l ' le m r a z nas prežene v šotore. M i n " i

daU-

Tabor III smo ukopali v led

še e n d a n . Dopo ldne n a s t a v l j a m o n a oči daU

nog led . Pos tav l j ena je t r o j ka . ^ \ s p o r u , ,|,, j«, p i v i v j m r a / . NaslednJ se og las i , ko s F i l i p o m prep leza ta r edno težke g ludke plošče in pridev* n a vršni p lato Še i s t i d a n j u s k u p a j J o h a n o m p o z d r a v i m o v baz i N a s " . j a m so. T u d i m i . Dobro n a m g r < > 5, n.k in k m a l u l a h k o pričakujemo za n j i n a s k o k S a m o , d a bo vreme.

M e s a ve l i kega ja l .a , k i so '>•"" * i z a k l a n e g a p r i n e s l i iz G h u n / e . s k ° ! " n i več Bo l j ma l o ga je končalo v n ših želodcih, s u m i m o k u h i n j s k o w štvo. V ba z i j e mnogo tople je kot p r i h o d u . S e m ter tja se prikaže dro n a cve t l i ca , k i o znan j a , d a v dot p r i h a j a p o m l a d

I 2 5 E K , 13. AVGUSTA 1985 ŠPORT IN REKREACIJA — KRONIKA 11. STRAN 0 ® I M S 3 M © I S S G L A S

NESREČE Alpsko smučanje

Začetek svetovnega pokala že v sredo

K R A N J — A r g e n t i n s k o smučarsko središče L a s L e s a n k j e r je dovol j snega z a s m u k o i n t r en inge , bo že j u t r i prizorišče letošnjega začetka v a lp­skem smučarskem sve t o vnem p o k a l u . N a s p o r e d u bo namrač p r v i moški smuk z a sezono 1985-86, d r u g i p a bo v petek n a i s t i p r og i . M e d v s e m i na j ­boljšimi smučarji n a sve tu bo t u d i naša smučarska r ep r e z en tanca , k i bo n a t o še neka j časa os ta l a v A r g e n t i n i n a t r e n i n g u tehničnih d i s c i p l i n : vele­s la loma, s u p e r v e l e s l a l o m i n s l a l o m a .

N a pot v L a s L e s a n so pod v o d s t v o m t r e n e r j a F i l i p a G a r t n e r j a i n nje­govega pomočnika D a n i l a V o d o v n i k a ter s e r v i s e r j a E l a n a M i r a n a Gašper-šiča odpo tova l i B o r i s S t r e l , Jože K u r a l t , G r e g a B e n e d i k , Matjaž Čižman, Sašo Robič i n R o b e r t Žan. Šesterica bo n a s t o p i l a t u d i n a obeh s m u k i h z a točke sve tovnega p o k a l a .

V moštvu torej n i B o j a n a Križaj a i n R o k a Petroviča ter J u r e t a F r a n k a , k i so o s t a l i d o m a . Križaj i n Petrovič bos t a t r e n i r a l a i n d i v i d u a l n o , J u r e F r a n k o p a i m a težave s poškodbo k o l k a . Zda j čaka n a i zv ide s p e c i a l n i h zdravniških preg ledov , k i bodo z n a n i s ep t embra . V s i t i s t i , k i so os ta l i do­ma, se bodo skupa j s Križajem i n Petrovičem n a s k u p n e m k o n d i c i j s k e m t r en ingu z b r a l i 22. a vgus ta n a R o g l i i n v K r a n j s k i go r i . D e k l e t a p a bodo ime la s k u p n i k o n d i c i j s k i t r e n i n g i n n a b i r a n j e n o v i h moči v K a m n i k u . V s i t is t i , k i so v A r g e n t i n i , bodo i m e l i pozneje te t r en inge , s k u p n i t r e n i n g i obeh reprezentanc , moški i n enske , p a se bodo začeli 1. o k t o b r a .

Kaveljci in Korenine plavali na Bledu

B L E D — B l e j s k o j e z e ro je v nede l jo §°stilo p lava l ce i n p l a v a l k e , k i so i m e l i

dva k i l o m e t r a do l g i p r og i svoj na -top v a k c i j i r e k r e a t i v c e v za K a v e l j c a 1 1 K o r e n i n o . Z a to l o v o r i ko se j e v p l a ­h e m m a r a t o n u potegova lo k a r dve-to dva indeve tdese t r e k r e a t i v c e v i z vse Aveni je . K a k o d o b r i so v s i v tej p l a -aini d i s c i p l i n i ; j e p o k a z a l t ud i c i l j , saj

v s edemdese t ih m i n u t a h prišli v s i a ci l j . T o l i k o je znašala časovna ome-

J tev p r i h o d a n a ci l j v b o r b i z a K o r e n i -n ° in K a v e l j c a .

k tar ter je b i l najboljši j u g o s l o v a n s k i Plavalec v s e h časov B o r u t Petrič i z J~Tanja, k i je p r e d s t a r t o m v s e m zaže-

' srečno p l a v a l n o pot. T o je b i l že sed-P lava ln i m a r a t o n v B l e j s k e m j e z e r u

v s e do nede l je je i m e l r e k o r d tega , ^ratona Kranjčan Pe t e r B r i n o v e c , J n e r e g a p a letos n i b i l o n a start . N je-

r e k o r d n i čas je b i l 29:49. V nede l j -t r ' ^ m m a r a t o n u ga je p r e h i t e l deve t in -tak e s e e t l e t n i C e l j a n Jože T a n k o . B i l j e

ko h i ter , d a j e d v o k i l o m e t e r s k o pro-Prep lava l v n o v e m r e k o r d n e m času.

JgJI r e k o r d je 28:05 m i n u t e . D r u g i n a SjJU je b i l M a r t i n S t r e l iz T r e b n j a , tre-9» pa je to progo p r e p l a v a l Kranjčan Dr^ 6 V e l i k a n J a - M e d ženskami je b i l a Prva s 44 m i n u t a m i Ljubljančanka A l -

Jože Velikanja, tretji med moškimi

b i n a G r a b l j a n p r e d C v i l i n g o v o i n Ter -novškovo.

V s e k a k o r je b i l t u d i letošnji m a r a t o n l epa r e k r e a t i v n a p l a v a l n a spodbuda R T V L j u b l j a n a z a vse t is te , k i so p lava ­l i , i n z a vse t iste , k i se še n i so odločili, d a b i se potegova l i z a l o v o r i ko K a v e l j c i n K o r e n i n a .

V r s t n i r ed moški — 1. T a n k o 28:05, 2. S t r e l 32:27, 3. V e l i k a n j a 34:09, 4. Pečjak 37:11, 5. Štembergar 38:19, ženske - 1. ' G r a b l j a n 44,1)0, 2. C v i l i n g 45:00, 3. Te r -novšek 46:00. _<jh

Vaterpolo Pioniri Triglava na državnem prvenstvu

T ^ , 9 o v a l e e med moškimi Jože **MCo

O^^ejša med ženskami-Albina a ° j a n

K R A N J — L e t n i p l a v a l n i b a z e n v K r a n j u je d v a d n i gos t i l p i o n i r s k a va ­t e r p o l s k a moštva M l a d o s t i iz Z a g r e b a , P r i m o r j a iz R e k e , Opa t i j e i n domačega T r i g l a v a , k i so se n a k v a l i f i k a c i j s k i h t e k m a h bo r i l i z a nas top n a državnem p r v e n s t v u . Ije-to bo konec avgus ta i n vse kaže, d a bo v s e h o s e m najboljših moštev iz J u g o s l a v i j e gos t i l K r a n j .

N a t eh d v o d n e v n i h k v a l i f i k a c i j a h so najboljšo ig ro p o k a z a l i i g ra l c i M l a d o s t i i z Z a g r e b a , k i so p r e m a g a l i vse naspro ­t n i k e . M l a d i Kranjčani so spet pokaza ­l i dobro igro, i z g u b i l i so le z M lados t j o , i n to j i h je p r ipe l j a l o n a d rugo mesto i n s t em tud i do nas t opa n a državnem pr­v e n s t v u .

Izidi — I. kolo: T r i g l a v : M l a d o s t 8:12, P r i m o r j e : O p a t i j a 7:7, II. kolo: O p a t i j a : M l a d o s t 4:10, T r i g l a v : P r i m o r ­je 19:7, III. kolo: M l a d o s t : P r i m o r j e 12:7, T r i g l a v : O p a t i j a 7:3.

L e s t v i c a : M l a d o s t 3 3 0 0 34:18 6 T r i g l a v 3 2 0 1 34:21 4 O p a t i j a 3 0 1 1 14:24 1 l>fimorje 3 0 1 1 20:48 1 -dh

Dva turnirja za žensko državno vaterpolsko prvenstvo Triglavanke v b o r b i za p r v a k a

K R A N J — V e l a L u k a i n S p l i t s ta b i ­l i prizorišči d v e h v a t e r p o l s k i h t u r n i r ­j e v ženskih moštev, k i so se b o r i l a z a letošnji državni nas lov . N a s t o p a l a so moštva: V e l a L u k a , J a d r a n iz S p l i t a i n T r i g l a v i z K r a n j a . Kranjčanke so p o k a ­za le res p ravo va t e rpo l sko i g ro i n so t r enu tno n a d r u g e m mes tu . K e r je zad­n j i , t r e t j i t u r n i r 23. i n 24. a vgus ta v K r a n j u , l a h k o pričakujemo od T r i g l a -v a n k še boljšo ig ro i n t a j i l a h k o p r in e ­se p r v i državni nas lov .

Z a T r i g l a v so igra le : Ristič, V e l i -kovrh, J e r e b , B r t o n c e l j , Cv ek , Sever , Bradaška, Maček, Žižmund i n Berlož-nik.

P r v i t u r n i r je b i l v V e l i L u k i . T r i g l a ­v a n k e so srečanje z J a d r a n o m nesre-

Prireditve ob tržiškem prazniku

Tržič — Športna društva i n k l u b i so ob p r a z n i k u tržiške občine p r i p r a v i l i več športnih pr i r ed i t ev . Udeležba je b i ­l a zadovo l j i va , saj je n a t e k m o v a n j i h v p l a va n j u , s t r e l j an ju , keg l j an ju , b a l i n a ­n j u , r o k o m e t u , šahu, po l e t ih z zma j i ter n a nočnem t e k u po tržiških u l i c a h nas top i l o 270 športnikov in športnic.

R e z u l t a t i — nočni tek po u l i c a h T r ­žiča — ženske — posamezno : 1. P o l o n a Pes jak , 2. A n d r e j a M a l i , 3. A n i c a J e r ­m a n ; e k i p n o : 1. O p t i m i s t k e , 2. L o m I, 3. L o m II; Moški - do 30 let: 1. K l e m e n Do l enc , 2. Jože B o h i n c ^ 3. A n d r e j H r o -vat; n a d 30 let: 1. Matjaž Globočnik. 2. Jože M e g l i c , 3. M a r j a n Sede j ; ek ip ­no: 1. L o m I, 2. A l ba t r o s , 3. L o m II; ob ­činsko p l a v a l n o prvens tvo : p r sn o — ženske: 1. P o l o n a Pes jak , 2. M a r j e t a Šarabon, 3. Nuša F e k o n j a ; m l a d i n c i : l . Z d r a v k o Loborec , 2. S l a v k o Pes j ak , 3. S t ane M e g l i c ; člani 1. J a n e z R i b n i -k a r , 2. V o j t e h Močnik, 3. D a r k o T r u ­den ; prosto — ženske: 1. P o l o n a Pes­j ak , 2. M o j c a M e g l i c , 3. M a j d a F e k o n j a ; m l a f i n c i : 1. Z d r a v k o Loborec , 2. Srečko Gričar, 3. , M l a d e n Novkovič; člani 1. Dušan Bobič, 2. Rado Škrjanc, 3. V o j t e h Močnik; p o k a l Tržiča v p o l e t i h I z m a j i : 1. Volarič (Le t Škofja L o k a ) 2. A v s e n e k ( P r e p i h Tržič) 3. Svoljšak (Let) ; r o k o m e t n i t u r n i r : 1. Storžič G o l ­n i k , 2. P eko , 3. V e t e r a n i ; b a l i n a n j e : 1. Športno združenje 5. avgust Tržič, 2. D I J e s e n i c e , 3. ŠDI Bo r e c K r a n j ; k e ­gl janje — moški: 1. ŠDI Radov l j i c a , 2. ŠDI Bo r e c K r a n j , 3. ŠZ 5. avgust T r ­žič; ženske: 1. ŠDI Borec K r a n j , 2. ŠDI Radov l j i c a , 3. ŠDI Radov l j i c a II; s t r e ­l janje z. vojaško puško — ženske: 1. M a j d a F e k o n j a , 2. M a g d a S l a p a r , 3. J e l k a L a h a r n a r ; moški: 1. N i k o l a K u -žet, 2. M i r o s l a v Božič, 3. Živorad M a -nič; šah: 1. Dušan Jokovič, 2. Srečo M r -var , 3. F r a n c Škrjanc.

J . K i k e l

čno i z gub i l e i n nato r e m i z i r a l e z l a n ­s k i m i državnimi p r v a k i n j a m i - V e l o L u ­ko . V S p l i t u so b i l e še boljše. Spe t so dosegle točko v i g r i z V e l o L u k o i n nato p r emaga l e J a d r a n .

I z i d i — V e l a L u k a — T r i g l a v : J a ­d r a n 3:6 (1:1, 1:1, 0:1, 1:3). S t r e l k e z a T r i g l a v : J e r e b , C v e k i n Maček po ene­ga. T r i g l a v : V e l a L u k a 7:7 (1:0, 1:2, 2:3, 3:2). S t r e l k e z a T r i g l a v : C v e k 2, Maček 2, Bradaška 1, Br tonce l j 1, Berložnik 1. V e l a L u k a : J a d r a n 8:4.

I z i d i z S p l i t a — T r i g l a v : V e l a L u k a 5:5 (2:2, 1:1, 1:0, 1:2). S t r e l k e z a T r i g l a v : Maček 3, Bradaška 2. T r i g l a v : J a d r a n 6:5 (0:2, 2:1, 2:1, 2:1). S t r e l k e z a T r i g l a v : Maček 4, C v e k 1, Bradaška 1. V e l a L u ­k a : J a d r a n 5:4.

V r s t n i r e d po dveh t u r n i r j i h : V e l a L u k a 6, T r i g l a v 4, J a d r a n (Sp l i t ) 2.

-dh

Državno plavalno pr­venstvo za starejše pionirje

Tesna zmaga Triglava

R e k a — M e d t e m k o so mlajši p i on i r ­j i i n p i o n i r k e T r i g l a v a prepričljivo z m a g a l i n a državnem p r v ens t vu v R a - -dov l j i c i , so se n j i ho v i starejši v r s t n i k i , k i so t e k m o v a l i n a R e k i , m o r a l i z a na ­slov e k i p n i h državnih p r v a k o v pošteno po t rud i t i . Z m a g o so s i i zbo j eva l i šele v zadn j i d i s c i p l i n i , v mešani štafeti, v k a ­t e r i so b i l i boljši od najnevarnejšega t e k m e c a za prvo mesto , od ce l j skega K l i m a N e p t u n a . V zas tops tvu T r i g l a v a so se najbol j i z k a z a l i Peranovič i n J o -cič ter Z a l a K a l a n , k i se je z R e k e v r n i ­l a s štirimi posamičnimi z m a g a m i i n je tud i najzaslužnejša z a uspeh T r i g l a v a .

Pomembnejši dosežki k r a n j s k i h p la ­va lcev : p i o n i r j i — 200 m k r a v i : 6. P e ra ­novič 2:11,40, 200 m prsno : 1. Jocič 2:43,48, 400 m mešano: 4. Peranovič 5:16,48, 400 m k r a v i : 4. Peranovič 4:29,71, 200 m hrb tno : 2. Peranovič 2:25,70, 5. Kirbiš 2:30,58, 200 m mešano: 2. Jocič 2:25,93, 4 x 100 m k r a v i : 3. T r i ­g lav 4:12,19, 100 m prsno : 1. Jocič 1:15,30, 4 x 200 m k r a v i : 2. T r i g l a v 9:01,77; l o o m hrb tno : 3. Peranovič 1:08,56, 6. Kirbiš 1:11,46; 4 x 100 m me­šano: 1. T r i g l a v 4:35,58; p i o n i r k e — 200 m prsno : 6. G r i l 3:02,90, 100 m de l f i n : 1. K a l a n 1:08,48, 400 m mešano: 1. K a ­l a n 5:15.51, 5. G r i l 5:33,48; 200 m hrb tno : 2. K a l a n 2:34,07, 200 m mešano: 1. K a ­l a n 2:30,02, 200 m de l f i n : 1. K a l a n 2:27,31, 4 x 200 m k r a v i : 3. T r i g l a v 9:34,95, 100 m hrb tno : 3. K a l a n 1:14,16, 4 x 100 m mešano: 4. T r i g l a v 5:08,30.

E k i p n i v r s t n i r ed : 1. T r i g l a v 565 točk, 2. K l i m a N e p t u n Ce l j e 558, 3. P r i m o r j e 389.

U S O D N A H I T R O S T L o g — N a c e s t i m e d G o r e n j o v a s j o

i n Škof j o L o k o , v n a s e l j u L o g , s t a se v p e t e k , 9. a v g u s t a , ponesreči la m o ­t o r i s t Venčes lav J u g o v i c i z Škof je L o k e , s t a r 25 let , i n n j e gov s o p o t n i k , 18 - l e tn i I v a n I g l i c , p r a v t a k o ško f j e -ločan. S l e d n j i j e n a s l e d n j e g a d n e z a ­r a d i p o s l e d i c p r o m e t n e nesreče u m r l v l j u b l j a n s k e m K l in i čnem c e n t r u .

D o nesreče j e prišlo, k e r j e J u g o ­v i c v L o g p r i p e l j a l s p r e v e l i k o h i ­t r os t j o , z a r a d i česar n i m o g e l i z p e ­l j a t i o v i n k a . M o t o r n o k o l o j e z a n e s l o s ces t e , k o p a g a j e v o z n i k skušal spe t s p r a v i t i n a z a j , g a j e v r g l o p o ce­s t i , k o d e r j e n e k a j d e s e t m e t r o v d r ­s e l i n slednjič o b s t a l r a z b i t n a c e s t i .

T R Č E N J E N A L E V E M V O Z N E M P A S U

D o l e n j a v a s — V soboto , 10. a v g u ­s t a , se j e v D o l e n j i v a s i z g o d i l a p r o ­m e t n a nesreča. 18- l e tn i v o z n i k o seb ­n e g a a v t o m o b i l a R o m a n Šturm i z Že l ezn ikov j e n a vožnj i o d Železni­k o v v Škof j o L o k o v D o l e n j i v a s i n e ­n a d o m a z a p e l j a l n a n a s p r o t n i v o z n i p a s i n trčil v n a s p r o t i vozeče v o z i l o 38 - l e tnega P a v l a Pikuša, p r a v t a k o i z Že lezn ikov . V nesreči s t a b i l i h u j e r a n j e n i s o p o t n i c i v P ikuševem av to ­m o b i l u 4 0 - l e t n a M a r i j a P ikuš i n 72 - l e tna M a r i j a S a l m i e r i . O d p e l j a l i so i u v Kl in ični c e n t e r .

D . Ž.

P o g o r e l k o z o l e c P r e d d v o r — K l j u b h i t r i pomoči do­

mačinov i n okol iških g a s i l c e v j e v p e t e k , 9. a v g u s t a , do t a l p o g o r e l k o ­zo l ec , l a s t A n t o n i j e A rnež i z P r e d ­d v o r a , k i s t o j i ob c e s t i m e d P r e d d v o ­r o m i n B r e g o m . V k o z o l c u se j e suši­l a n a e n i s t r a n i o t a v a , n a d r u g i p a pšenica. Požara, k i j e n a p r a v i l z a 500 tisoč d i n a r j e v škode, j e najbrž k r i v c i g a r e t n i o g o r ek , k i g a j e m i ­moidoči n e k a j u r p o t e m o d v r g e l h k o z o l c u .

J M

U t o f i i l v M o š e n i k u Trž i č —- D e l a v e c t o v a r n e P e k o j e v

pe t ek , 9. a v g u s t a , v p o t o k u Mošenik , k i teče m i m o t o v a r n e , u g l e d a l moško t r u p l o . B i l j e 65 - l e tn i V i k t o r L a n g u s i z Trž iča , v d o v e c , k i j e že l e p čas ži­v e l s a m i n se v d a j a l a l k o h o l u . S l e d ­n j i j e b i l najbrž t u d i u s o d e n .

N o g o m e t a š i z a p o k a l

G o d e š i č a Godešič — Športno društvo K o n d o r

z Godešiča p r i r e j a ob k o n c u t edna , v soboto i n nedel jo , t r a d i c i o n a l n i 9. nogo­m e t n i t u r n i r za p o k a l Godešiča. Sode­lujejo štiri moštva: r a z e n domačinov še l a n s k i zmagova l e c T a b o r 69 i z Vižma-rij/Reteče i n e k i p a Po l e ta , k i je doslej e d i n a uspe l a osvo j i t i p o k a l v t ra jno last . V soboto bos ta dve t e k m i : p r v a se bo pričela ob 15. i n d r u g a ob 17. u r i . V nedel jo ob o s m i h bo najpre j srečanje za tret je mes to i n ob dese t ih še f ina le .

J . S t a r m a n

SGP GRADBINEC n so l . o K R A N J . Nazo r j e va 1

P & J A V U A J A V N O L I C I T A C I J O * bo v petek, 16. avgus ta 1965,0b utrl \ c e n t r a l n e m s k i a

Z a s t a v a 750, l e tn ik 1970, i z k l i c n a c e n a

avto Z 750, l e tn ik 1970, i z k l i c n a c e n a

d l i * u n a K o k r i c i .

Prodaj i bo: * k o m K o m b i

^ 80.000 d i n "** 2 k o m osebn i

50.000 d i n F °sebni avto Z 101, l e tn ik 1978, i z k l i c n a c e n a 150.000 d i n

osebni avto Z 101. l e tn ik 1979, i z k l i c n a c e n a 120.000 d i n p Rol Z f t c e n t r a l n o k u r j a v o T A M S tad l e r 25000 cca l , r a z n a dv i 5jl • be tonsk i m e s n i c i : , č r p a l k e z a vodo, v a r i l n i apa ra t i , b ru ­

ni s t r o p , v r t a l n i s i r o j i t e r r a z n i apara t i m m a t e r i a l i . (J* d p redmetov je možen n a dan l i c i t a c i j e od 13. do 15. ure v ^ t r a l n e m skladišču n a K o k r i c i . N a l i c i t ac i j i e n a k o p r a v n o k o p a t a d r u / b o n i m p r i v a t n i s e k t o r L i c i t a c i j a s e vrš i po na

' u »ogledano — kupljeno«. Varščina 1 0 % od i z k l i c n e ceni U , r ° n i a n a j m a n i l u n d i n p o p r e d m e t u s e plača eno uro p r e d

Hacijo n a k r a j u l i c i tac i j e . V s e stroške p rep i sa l a s tn i š t va in tale stroške k a k o r tud i p r o m e t n i davek plača kupen.

^ b c U i r a n j p r edmet m o r a b i t i plačan In odpe l j an s k ra j a l i c i -- ' I " na jkasne je v 10 d n e h po d n e v u l i c i t ac i j e , no t em r o k u

^ l »uu<. t u d i varščina.

K O V I N O S K H V I S JESENICE

N u p o d l a g i 49 . č l e n a S a m o u p r a v n e g a s p o r u z u m a o šti­p e n d i r a n j u t e r s k l e p a 2. r e d n e s e j e O d b o r a z a d e l o v n u r a z m e r j a z d n e 2 1 . 6. 1985

razp i su jemo kad m Vtke stipendijo za leto 1985/86

— 2 učenca 4.20.11 — s t r u g a r , I V . s t o p n j a — 2 učenca 4.20.04 — k l jučavn ičar , I V . s t o p n j a — 1 š tudent 6.22.01 — i n ž en i r s t ro jn iš tva , V I I . s t o p n j a

I n t e r e s e n t i n a j v l o g e č impr e j o d d a j o n a n a s l o v : D O K o -v i n o s e r v i s J e s e n i c e , P r e š e r n o v a 15, J e s e n i c e , O d d e l e k z a k a d r e .

D E L A V S K A U N I V E R Z A T O M O B R E J C K R A N J S t a n e t a Žagarja 1, K r a n j

Zbo r de lavcev ob jav l j a p ros ta de la i n naloge

R A V N A T E ! J A O S N O V N E ŠOLE Z A O D R A S L E

K a n d i d a t i , k i se pr i j av i j o n a razp i s , mora j o i zpo ln j e va t i pogo­je, določene z z a k o n o m o osnovn i šoli, i n s icer ; — mora jo ime t i na jman j višjo s t r okovno i zobrazbo pedago-

ške-andragoške s m e r i , — mora jo ime t i s t r o k o v n i i zp i t , — mora jo ime t i n a j m a n j 5 let d e l o v n i h izkušenj n a področju

izobraževanja, od tega na jman j 3 l e ta n a področju i zobra ­ževanja o d r a s l i h .

De lo bomo z i z b r a n i m k a n d i d a t o m združevali za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom.

K a n d i d a t i l a h k o pošljejo pr i jave z o p i s o m dosedan jega de l a i n z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju r a z p i s n i h pogojev v 8 d n e h po ob­j a v i .

K a n d i d a t e bomo o i z b i r i obves t i l i v 30 d n e h po zaključku raz -

G L A S 12. STRAN 35. GORENJSKI SEJEM TOREK, 13. AVGUSTA 1985

N A P R E D E K DOMŽALE vas v a b i , d a j ih obiščete v n j i h o v e m s a l o n u n a g o r e n j s k e m s e j m u . Imajo b o g a t o i zb i ro s o b n e g a in k u h i n j s k e g a pohištva, be l e t e h n i k e , t e l ev i z i j sk ih in rad i j ­s k i h s p r e j e m n i k o v t e r g l a s b i l . Z a v s o be l o t e h n i k o daje jo 10 o d s t o t k o v p o p u s t a na m a l o p r o d a j n o c e n o . K u p l j e n o , b l a g o v a m brezplačno dos tav i j o d o 60 k m in oprav i j o tud i m o n t a ­žo, r a zen kuh in j .

Povab l j en i s te na večerjo. Pri jatel j v a m je aper i t i v p o s t r e g e l v ličnih w f r a k e l n i h ^ O b p c % l e d u n a l epe krožnike in p o s o d o v a m je zas t a l d i h . D d g o v o r je p r e p r o s t — navdušil v a s je d e ­kora t i vn i t i sk n a ^ f r a k e l n i h , krožnikih in p o s o d i . S I T O T I S K J o ž e V e l i k a n j a i z K r a n j a je »kriv« za vaše navdušenje.

Končno kompletna traktorska ponudba

Za kmetovalce bo na gorenjskem sejmu naj­bolj privlačen razstavni prostor SWE-COM-MERCA iz Kranja. Ponujajo namreč popolno traktorsko ponudbo — od gum in zračnic za vse tipe traktorjev do različnih traktorskih pri­ključkov.

Poleg tega je tu še ugoden nakup gum za osebne avtomobile, in kolesa ter ugoden na­kup raznega tehničnega blaga. Za mrzle zim­ske večere so po ugodni ceni na voljo tudi /termoforji.'

Bliža s e šolsko l e to in z n j im v e l i k e in m a l e s k r b i . Reševati v a m j ih p o m a g a tud i Katerina M a r k i č iz Tr­ž iča, ki s šolskimi c o p a t i obu je vašega šolarja. M e d p e s t r o p o n u d b o p a l a h k o i zbe r e t e t u d i c o p a t e za v a ­še u d o b j e .

D a n je p r ek ra t ek za v s a op rav i l a , ki v a s čakajo. O b ­de la t i m o r a t e l es , b rus i t i o m e t , o d s t r a n i t i b a r vo , oči­st i t i pa rke t in g r o b o o b d e l a t i ka rose r i j o . V pomoč v a m b o U N I V E R Z A L N A B R U S I L N A P L O Š Č A , i d e a l n o n a d o m e s t i l o za s m i r k o v pap i r . P o u g o d n i c e n i jo l ahko k u p i t e v M e t a l k i , M e r k u r j u in C h e -m u . V s e i n f o rmac i j e daje p ro i z va j a l e c F. B u r n i k iz K r a ­nja p o t e l e f o n u ( t e l e f onska

številka 34-428).

I V A N T O M A Ž I N Č I Č

P r e d e l o v a n j e z d r a v i l n i h

ze l išč

D O B R O V A 2 4 / b

6 6 3 1 0 I zo la

P r o d a j a l n a T a v ž e n t r o ž a

p r e d s t a v l j a

P o n a p o r n e m d e l o v n e m d n e v u s t a ut ru j en i in čutite bolečine v n o g a h . S e z i t e p o i z d e l k u , ki v a m g a p o n u j a Tavžentroža , p r o d a j a l n a z d r a v i l n i h ze l išč in zel iš­čnih i z d e l k o v i z I zo l e .

N O G I N j e s e s t a v l j e n i z v e č v r s t z d r a v i l n i h ze l išč i n eteričnih o l j . Pospešu j e c i r ­k u l a c i j o k r v i v n o g a h — o d s t o p a l d o k o l e n , p o m a g a pr i bo leč inah v n o g a h , j e p r o t i a k c e m o m in g l i v i c n e m u o b o l e n j u m e d p r s t i , p o m a g a p a t u d i p r o t i p o t e n j u n o g .

Z a d o b r o počutje in z d r a ­vje p a s o v a m n a vo l jo Še čajne mešanice, zeliščne k a ­pl j i ce in različni i zde lk i iz z d r a v i l n i h zelišč.

P o želji v a m i z d e l k e poš­l je jo t u d i p o pošt i p o p o ­v z e t j u .

Dopustniški d n e v i se počasi i z tekajo , s p o m i n i na mor j e , domače v i n o in d o b r o r i bo so še sveži Naša s t a r a z n a n ka D R O G A P O R T O R O Ž -T O Z D R I B A iz I zo l e p a nas s svo jo p o n u d b o pope l j e v svet r ib j ih spec i a l i t e t , p a če­prav daleč proč o d Jadran ske o b a l e . O k u s n o p r i p r a v l jeni l i gn j i , osliči, škar^ene, skuše in s a r d e l i c e , p o l e g pa domače v ino M a l v a z i j a in Refošk n a m pričarajo p r a v o vzdušje rz g o s t i l n i c e o b o b a l i . P r i j e tno presenečenje ima jo tud i za s l a d o k u s c e — školjke dagn j e . O b z v o k i h g l a s b e v a m b o d o pr i jazn i P r i m o r c i p o s t r e g l i z jedačo in pijačo p r i m e r n o za v sak žep

m ,

Sedežna garnitura Kuhinja

L I P A A j d o v š č i n a o d p r l a s a l o n p o h i š t v a v K r a n j u

Gorenjska je bogatejša za lično opremljen salon pohištva. Na Gorenjskem sejmu v Kranju ima namreč svoj razstavni paviljon tudi Tovarna pohištva LIPA iz Ajdovščine.

Široka ponudba kuhinj, dnevnih sob in udobnih sedežnih garnitur, predvsem pa visoka kvaliteta njihovih proizvodov privlačijo še tako zahtevnega kupca. Prj nakupu kuhinje vas čaka presenečenje. Le-te so zavarovane za dve leti proti vsem vrstam nesreč. Če ste se odločili za nakup, je dobavni rok od trideset do devetdeset dni, kajti zalog nimajo. Pohištvo vam brezplačno pripeljejo do 100 km iz Kranja.

Kvaliteta njihovega pohištva jim je omogočila tudi prodor na zahtevno tuje tržišče. Pohvalijo se lahko z 50-odstotnim izvozom proizvodnje, predvsem v zahodne države.

Tovarna pohištva LIPA iz Ajdov­ščine vas vabi, da jih obiščete v njiho­vem stalnem prostoru na Gorenjskem sejmu. Nakup njihovega pohištva je dober nakup!

Usnjena garnitura

Lesnina pohištvo Kranj, Primskovo razstavlja in prodaja na sejmu v Kranju

Pohištvo M O B Y je sestavljivo in se lahko uporabi kot stroška soba, dnevn* soba, predsoba in spalnica. To pohištvo je prejelo na sejmu v Beogradu P r l ' znanje »srebrni kl juč«. Je izdelek TOZD Lesnina, Ljutomer. Poleg sejma obiščite še prenovljeni salon pohištva na Primskovem v Kranju in salon pohištva na

Jesenicah. Povsod boste prijazno in strokovno postrežem.

L e s n i n a V K r a n j u v a m p o l e g g r a d b e n e g a m a t e r i a l a , ž a g a n e g a l e s a , s t a v b n e g a pohištva n a m e d n a r o d n e m s e j m u v K r a n j u o d 9. d o 19 08. 85 n u d i ugoden na­kup: h r a s t o v i h p a r a f i n i r a n i h s o d o v v v e l i k o s t i o d 35 I d o 270 I h r a s t o v e cvet l j ičnjake 40 I h r a s t o v e k a d i c e

I Z K O R I S T I T E

U G O D E N N A K U P

I n f o r m a c i j e l a h k o d o b i t e t u d i v p r o d a j a l n i n a P r i m s k o v e m t e l 26 0 7 6

d e l čas p o n d s r e d a , p e t e k o d 7 00 - 1 7 . 0 0 t o r e k , četrtek o d 7 . 0 0 - 1 4 . 0 0 s o b o t a o d 7.00 12.00

K R A N J

IQREK, 13. AVGUSTA 1985 35. GORENJSKI SEJEM* 13. STRAN (mmmmmgEGLAS

Ste se odločili z a n a k u p n o v e g a a v t o m o b i l a , poči^iiške p r i ­kol ice , d o s t a v n e g a vo z i l a , d n e v n e s o b e , sedežne ga rn i tu re , spa ln i ce al i be l e t e h n i k e ? V a s privlači potrošniški kred i t na se jmu, brezplačana montaža, ra zen kuh in j , in d o s t a v a ?

Obiščite paviljon MURKA in ne bo vam žal!

Želite nekaj_ p o s e b n e g a , e n ­k ra tnega? Ze l ja ni n e u r e s -ničljiva. O b i s k a t i m o r a t e le

Zlatarstvo Zidar ič v Trž iču. Z la te in s r e b r n e verižice, z a ­p e s t n i c e za vsak o k u s , pr ­s t an po m e r i pa še po u g o d ­ni c e n i d o b i t e tud i na s e j m u ali v sak d a n m e d 8.30 in 12. uro t e r m e d 14. in 17. u r o v l oka lu v Tržiču.

.mnoro i i i i^ "^^n f

m

Če b o s t e ob i ska l i G o r e n j s k i se jern se us tav i t e tud i na v e l i k e m r a z s t a v n e m p r o s t o r u Merkurja iz Kran ja , kjer b o s t e našli p es t r o p o n u d b o najrazličnejšega b l a g a , ki g a M e r k u r v o d i v svo j ih za l o ­g a h . Z l a s t i bi vas rad i o p o z o r i l i na i zde l ek be l e t e h n i k e , m a l e g o s p o d i n j s k e strojčke, ročno in e l ek t r i ­čno orod je , trajnožarne peči za c e n t r a l n o og revan je , boj ler je , k o m p r e s o r j e , va r i lne apa ra t e in še mars ika j iz ve l ike p o n u d b e . N a Merkur jevem r a z s t a v n e m p r o s t o r u s i l ahko o g l e d a t e tud i d e m o n s t r a c i j o S i p o r e x z i d a l n i h b l o k o v in i zo l ac i j sk ih plošč ter b i t u m e n s k e s k o d l e Izol irke L jub l jana . Če k t e m u d o d a m o še ak­c i j sko p roda jo nov ih p r e m a z o v t o v a r n e J U B in ročnega o rod ja Un io r j a iz Zreč, p o t e m o b i s k a m e r k u r j e v e g a r a z s t a v n e g a p r o s t o r a na G o r e n j s k e m s e j m u na kaže z a m u d i t i .

V a m v kad i r a d o s p o d r s n e , v a m iz rok u ide t e t rapak? V a s pr i V r t a n j u m o t i p r a h ? Vaših skrb i in ne jevo l je je k o n e c . Za to je Poskrbe l R o m a n M a r k i č iz Nakla s svo j im i k o v i n s k i m i in Plastičnimi i zde lk i . M e t u l j i za k o p a l n o k a d , držala za t e t ra -Pak in lov i l c i p r a h u s o i zde lk i , ki vračajo d o b r o vol jo .

Avtomat tuš je novos t na našem tržišču. V g r a d i m o g a v k o p a l n i c e ho te lov , bolniš­n ic , z a s e b n i h s o b , u p o r a b i ­m o za za l i van je v r ta , n e g o ­vanje t r a vn ih površin, pran je a v t o m o b i l a in d r u g i h s t r o ­jev. S p r e p r o s t i m p r i t i s k o m na ročico A v t o m a t tuša o m o g o č i m o m a k s i m a l e n iz­kor i s t ek pr i p o r a b i v o d e (manjši al i večji pre tok ) . K o ročico p o p u s t i m o , se p r ek i ­ne d o t o k v o d e . A v t o m a t tuš je na vo l jo v več p a s t e l n i h b a r v a h . N a k u p ne p r e d s t a ­vl ja večjega i zda tka za k u p ­c a , a m p a k l e - t e m u o m o g o ­ča še 4 0 - o d s t o t n i p r ih ranek v o d e in s t e m tud i d r u g i h e n e r g e t s k i h i zda tkov . P r ipo ­roča g a pro i zva ja l ec Ivan in Franc Obaha , Predelava plast ičnih mas, V i ž m a r s k a pot 44, Ljubljana Šentv id .

Želite hladnejše dn i prežive­ti v nov ih oblačilih? B o g a t a i zb i ra usn j en ih j aken , m o ­ških in ženskih hlač, k o s t i ­m o v ter kri l v a m to o m o g o ­ča. Kro jaštvo usnjenih iz­delkov p o meri in konfekci­ji Herman Kokol ustreže v sak i vaši želji.

^ p K m e č k i glas p onu j a b r a l c e m nekaj knjižnih n o v o s t i : ž a i l S t V O s a d n e 9 a d r e v j a . M e d — zdrav i l o , živilo, s l ad i l o , B r e a lkoho ln i nap i tk i in V s a d n e m v r tu . V kmečki knjižni zb i rk i

s t . m n ° g o bran ja za d o l g e večere , k u p r p s v e t o v in z a n i m i v o Pa ponu j a knjižna zb i rka M o j m a l i svet Priporočajo varn

an imivo bran je v rev i j i -Moj ma l i sve t in S o d o b n o kmet i j s t vo ' i e r t edn ik Kmečki g las .

N a tržišču s ta d v a nova i zde lka J U B - a , k e m i č n e industrije iz D o l a pr i L jub l jan i . 1 0 0 % akr i ln i l e sn i p r e m a z Lesakril je za na rav en i z g l ed l e sa in n j egovo zaščito. P r e m a z je po 652 d i n , je b rez nep r i j e tnega von ja in neškodljiv za zdrav je . Z a 497 d i n p a d o b i t e Juboc id p ro t i p l e s n i na z i d u . P r o i z v o d a v a m p o n u j a M e r k u r na s v o j e m r a z s t a v n e m p r o s t o r u .

Zy T f f R M A L L o p a r « je p o svo j ih p r o i z v o d i h že z n a n a o b i s k o v a l c e m s e j m a Rad ia to r j i T K M za n t r a l n o gret je z a e n o c e v n i in d v o c e v n i s i s t e m gret ja , e l ek t r o rad ia tor j i , ko lektor j i z a sončno

r ® r9'io so i zde lk i , ki zagotav l ja jo k a k o v o s t Po u g o d n i c e n i p o n u d i j o nov p r o i z v o d — e l ek t r o y ' a t o r * manjšo p o r a b o energ i j e in g a r a n c i j o t r eh let. P r o i z v o d e s i l ahko o g l e d a t e v M e t a l k i , tel r» ' u i n K o v i n o t e h n i . Tehnične i n f o rmac i j e d o b i t e pr i I M O S INŽENIRINGU v L jub l jan i a l i p o

Q t ° n u (številka 075/637 145)

N a G o r e n j s k e m se m a r s i k d o l a h k o p o h v a l i z ličnimi t a ln i ­m i ploščami in sto ja l i za ko l e sa iz u m e t n e g a k a m n a . Tu d i m n o g e hiše kras i » cok l « iz u m e t n e g a k a m n a . Zda j je priložnost, d a p o s t a n e vaša hiša in n j ena o k o l i c a še l ep ša. Viktor N e m e c iz D o m žal v a m po želji in u g o d n i c e n i n a r e d i i zde lke iz u m e t ­n e g a k a m n a in j ih tud i m o n ­t i ra In fo rmac i j e d o b i t e na r a z s t a v n e m p r o s t o r u v ha l i A , l a h k o p a t u d i na nas l o v — V i k t o r N e m e c , Aškrčeva 35, 61230 Domžale .

Univerzalni kovinski regali UNIKO s o u p o r a b n i v v sak i z a ­s e b n i ob r t i , d e l o v n i o r gan i zac i j i in g o s p o d i n j s t v u . N j ihova montaža je h i t ra in n e z a h t e v n a . D o b i t e j ih v pečno lak i ran i z e l en i , rjavi, rdeči in oranžni barv i . UNIKO — Kovinska in­dustrija iz Ljubljane v a m rega l e m o n t i r a in i zde la v želenih d i m e n z i j a h .

I D

VEČERNI ZABAVNI PROGRAM NA NOVEM, VEČJEM POKRITEM ZABAVIŠČNEM PROSTORU vsak dan od 19. do 24. ure, v soboto od 19. do 1. ure. Zabavali vas bodo:

danes zvečer ČUDEŽNA POLJA ansambel TONETA HORVATA

OBVEZNA SMER GORENJCI

in SONJA GABRŠČEK APOKALIPSA •

in STANE VIDMAR ansambel VIKIJA

AŠIČA poneo..jek, 19. 8. OGLARJI Vsako popoldne pa vas bo zabaval narodnozabavni ansambel.

sreda, 14. 8.

četrtek, 15. 8. petek, 16. 8.

sobota, 17. 8.

nedelja, 18. 8.

(M ) I^SMJ©IEnGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 13. AVGUSTA 1985

I Z B R A L I

S O Z k VAS

k o v i n o t e h n a

V Blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah smo opazili veliko Iz­biro 720-gramskih kozarcev za vlaganje iz uvoza. Imajo tudi veliko Izbiro pokrovčkov In gumic za zapiranje. Cena kozarca je 52.— din Garnitura pokrovčkov stane 578.— din

D E L A V S K A U N I V E R Z A T O M O B R E J C K R A N J

vp i su j e

V O S N O V N O ŠOLO Z A O D R A S L E (v vse r a z r ede o s n o v n e šole)

P r i j a v i z a vp i s je t r e b a priložiti spričevalo o z a d n j e m konča­n e m r a z r e d u , r o j s tn i l i s t i n po t rd i l o o zapos l i t v i . Šolanje je brezplačno.

P o u k je o r g a n i z i r a n 3 do 4-krat n a t eden v p o p o l d a n s k e m času.

Z a k a n d i d a t e , k i de la jo v i z m e n a h , b o m o pouk o r g a n i z i r a l i v d o p o l d a n s k e m času. v

P r i j a v e s p r e j e m a m o do 15. s e p t e m b r a 1985.

V ZAČETNE I N N A D A L J E V A L N E TEČAJE A N G L E Š K E G A , N E M Š K E G A i n I T A L I J A N S K E G A J E Z I K A - V TEČAJ S L O ­V E N S K E G A J E Z I K A Z A OBČANE I Z D R U G I H R E P U B L I K I N P O K R A J I N

P o u k n a tečajih bo d v a k r a t n a teden v p o p o l d a n s k e m času. .

P r i j a v e s p r e j e m a m o do 10. s e p t e m b r a 1985.

V I N T E N Z I V N I TEČAJ P O S L O V N E G A J E Z I K A (nemški i n angleški )

Tečaj t ra j a 100 izobraževalnih u r i n ga priporočamo k a n d i d a ­t om , k i bodo o p r a v l j a l i i zp i t z a z u n a n j o t r g o v in sko r eg i s t rac i ­jo p r i G Z S .

P r i j a v e s p r e j e m a m o do 15. s e p t e m b r a 1985.

V TEČAJ N E M Š K E G A I N A N G L E Š K E G A J E Z I K A Z A O T R O K E :

— z a predšolske o t roke od 5 do 7 let — z a šoloobvezne o t r oke od 8 do 12 let

Tečaji tra ja jo 70 izobraževalnih u r i n s icer 2-krat n a teden po 1 šolsko uro .

P r i j a v e s p r e j e m a m o do 15. s e p t e m b r a 1985.

Podrobnejše i n f o rmac i j e dob i te l a h k o n a D e l a v s k i u n i v e r z i T o m o Bre j c K r a n j , S t a n e t a Žagarja 1, v sak d a n od 7. do 16. u re , ( razen sobote) a l i po te le fonu 27-481

G I P G R A D I Š I J U B I J A N A T O Z D G r a d b e n a eno t a J e s en i c e , n . s o l . o., Prešernova 5

N a o snov i s k l e p a 14. seje d e l a v s k e g a sve ta T O Z D i n v s k l a d u z določili 67. i n 68. člena S t a t u t a G I P Gradiš T O Z D G E J e s e n i ce ter 8. i n 9. člena P r a v i l n i k a o d e l o v n i h r a z m e r j i h G I P G r a ­diš T O Z D G E J e s e n i c e ra zp i su j e p ros ta d e l a i n na loge

I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A O R G A N A -

D I R E K T O R J A T O / D

K a n d i d a t i mora j o po leg splošnih, z z a k o n o m določenih pogo­jev i zpo ln j e va t i še nas l edn j e pogoje: — g r a d b e n i inženir a h e k o n o m i s t i n 3 le ta d e l o v n i h izkušenj

n a e n a k i h a l i p o d o b n i h d e l i h , o z i r o m a — gr f lHbeni t e h n i k i n 5 let d e l o v n i h izkušenj n a e n a k i h ah

p o d o b n i h d e l i h , — a k t i v n o znan j e enega od sve t o vn ih j e z i kov , — p r a v i l e n odnos do s a m o u p r a v n e g a socialističnega r a z vo j a

i n d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a . — sposobnos t v o d e n j a ob upo rab i sodobne tehnolog i j e .

M a n d a t M r a z p i s a n a d e l a i n naloge t ra ja 4 le ta . P r i j a v e za r a z p i s a n a d e l a i n naloge z u s t r e z n i m i d o K a z i l i o iz­p o l n j e v a n j u r a z p i s n i h pogojev naj k a n d i d a t i pošljejo v 8 d n e h po ob jav i n a nas lov : G I P Gradiš, T O Z D G E Jesen i c e , Prešer n o v a 5, z o z n a k o »za r a z p i s n o komisijo«. K a n d i d a t i bodo o i z b i r i obveščeni na jkasne j e v 10 d n e h po s p r e j e m u s k l e p a o i m e n o v a n j u .

S R E D N J A T E K S T I L N A I N O B U T V E N A ŠOLA, p. o. K R A N J

O d b o r z a d e l o v n a r a z m e r j a i n va rs t vo p r i d e l u r a zp i su j e z a šolsko leto 1985/86 n a s l e d n j a de l a i n na loge :

za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom: - POUČEVANJE F I Z I K E - D E L O V L A B O R A T O R I J U

Nas t op d e l a 1. s ep t embra .

za določen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom - POUČEVANJE N E M Š K E G A J E Z I K A

(od 18. n o v e m b r a 1985 do 30. j u n i j a 1986 — nadomeščanje de l a vke , k i je n a porodniškem dopustu) ,

- V O D E N J E KNJ IŽN ICE (od 23. s e p t e m b r a 1985 do 31. m a j a 1986 — nadomeščanje de l a vke , k i je n a porodniškem dopustu ) .

K a n d i d a t i mora j o i zpo ln j e va t i pogoje, k i j i h je p r e d p i s a l s tro­k o v n i svet S R S z a vzgo jo i n izobraževanje o z i r o m a so določe­n i z vzgojnoizobraževalnimi p r o g r a m i . .

Z a d e l a v c a z a poučevanje f i z i k e je n a razpo lago s tanovan je .

O d b o r z a d e l o v n a r a z m e r j a S r e d n j e t eks t i l ne i n obutvene šole K r a n j ob j a v l j a d e l a i n na loge z a nedoločen čas

- KURJAČA

Pogo j : — dokončana p o k l i c n a k o v i n a r s k a a l i e l ek t r o šola ši­r o k e g a p r o f i l a ,

— i zp i t z a kurjača, vozniški i zp i t B kategor i j e , dvome­sečno p o s k u s n o delo;

- 2 S N A Ž I L K Pogoj : — nedokončana o s n o v n a šola, 6 mesecev d e l o v n i h i z ­

kušenj, ; " * — enomesečno p o s k u s n o delo.

K a n d i d a t i naj p r i j a ve z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev poš­ljejo n a ra zp i s v 15 d n e h , n a objavo p a v 8 d n e h n a nas lov S r e d n j a t e k s t i l n a i n o b u t v e n a šola K r a n j , S t a n e t a Žagarja 33. O r e zu l t a tu i z b i r e bodo k a n d i d a t i obveščeni v 15 d n e h po i z b i r i .

SLUŽBA D R U Ž B E N E G A K N J I G O V O D S T V A S R S Podružnica 51500 K r a n j

ob jav l j a po s k l e p u sve ta de lovne s k u p n o s t i z dne 30. 7. 1985 p ros t a de la i n na loge

v podružnici K r a n j : 1. Z A J E M A N J E P O D A T K O V P R E K O E K R A N O V

z a določen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom — 2 de lavca , ene­ga do 30. u p r i l a 1986, enega z a nadomeščanje d e l a v k e v času podaljšanega porodniškega dopus ta ;

v e k s p o z i t u r i Škofja L o k a 2. P R E D H O D N A K O N T R O I A U D S

r a z e n d r u g i h i n določenih u p o r a b n i k o v z a nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom.

Pogo j i : pod 1. — p o k l i c n a šola i n uspešno op rav l j en test; pod 2. — višja s t r o k o v n a i z ob ra zba e k o n o m s k e a l i p r a vne

s m e r i i n 9 mesecev u s t r e z n i h d e l o v n i h izkušenj.

O s n o v n a šola PREŠERNOVE B R I G A D E Ž E L E Z N I K I

K o m i s i j a za d e l o v n a r a z m e r j a razp i su j e nas l edn j a p ros ta de­la i n naloge :

- S O C I A L N E G A D E L A V C A z a nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom

- Č IST ILKE z a določen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom (nadomes i anje d e ­l a vke , k i je n a porodniškem dopus tu )

Začetek de l a je 1. s e p t e m b r a 1985.

K a n d i d a t i z a d e l a i n na loge soc i a lnega d e l a v ca mora jo i m e t i višjo a l i v i s o k o i z ob ra zbo us t r e zne s m e r i i n op rav l j en s t roko­v n i i zp i t . K a n d i d a t i naj pošljejo pr i j ave z u s t r e z n i m i d o k a z i l i o i zobraz ­b i i n k r a t k i m življenjepisom v 8 d n e h po ob jav i . O i z i d u i zb i r e bodo obveščeni v 15 d n e h po po t eku p r i j a vnega r o k a .

T r g o v s k a i n g o s t i n s k a D O Ž I V I I A K R A N J , n . s o l . o. N a k l o ,

C e s t a n a O k r o g l o 3, TOZD Maloprodaja K r a n j , n . so l . o., N a k l o , ( V s l a n a O k r o g l o 3

ob jav l j a po s k l e p u k o m i s i j e za de l o vna r a z m e r j a p ros ta de l a in naloge:

1. V O D E N J E P R O D A J A L N E P O S R E D N I K < 2. P R O D A J A N J E B I \<. \ N A D R O B N O

Pogo j i : pod 1. — SŠ n a d a l j e v a l n i pro f i l — t r g o v sk i pos lovod ja ( teh ;

. nična smer ) , — 2 le t i d e l o v n i h izkušenj, — p o s k u s n o de lo 90 d n i ;

pod 2. — SŠ — Širši p ro f i l — proda ja lec , — 1 leto d e l o v n i h izkušenj, — p o s k u s n o de lo 80 d n i .

De l o vno ra zmer j e bomo s k l e n i l i za nedoločen čas s p o l n i m de­l o v n i m časom. P i s n e pr i jave I d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju z a h t e v a n i h pogojev s p r e j e m a k a d r o v s k a služba D O Živila K r a n j , M a i s t r o v t rg 11, 8 d n i po ob jav i .

V s i p r i j a v l j en i k a n d i d a t i bodo p i sno obveščeni o i z i d u i z b i r n i h posU>pkov v 30 d n e h po oprav l j en i i z b i r i .

B E O G R A D S K A B A N K A -T E M E L J N A B A N K A L J U B L J A N A T i t o v a 38

K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a de lovne s k u p n o s t i ob jav l j a pro­s ta d e l a i n na loge

1. Z a pos l o vno eno to K r a n j oprav l j an j e d e l i n na l o g s področja odplačil k r ed i t o v ter de­poz i tov , s p o r n i h i n d v o m l j i v i h ter ja tev

Pogo j i : — srednješolska i z o b r a z b a e k o n o m s k e s m e r i a l i g im­n a z i j a ,

— 2 l e t i d e l o v n i h izkušenj n a p o d o b n i h d e l i h i n na­l ogah ,

— dvomesečno p o s k u s n o delo.

2. Z a agenc i jo Škofja L o k a oprav l j an j e de l i n na l o g l i k v i d a t o r s k i h i n blagajniških o p r a v i l po d i n a r s k o d e v i z n i h p o s l i h z a občane — 2 izva ja l ­c a

Pogo j i : — srednješolska i z o b r a z b a e k o n o m s k e s m e r i a l i g im­naz i j a ,

— p a s i v n o znan j e enega sve tovnega j e z i k a , — 3 l e t a d e l o v n i h izkušenj n a p o d o b n i h d e l i h i n nalo­

gah , — trimesečno p o s k u s n o delo.

3. P r i p r a v n i k a — e k o n o m s k i t e h n i k a l i g i m n a z i j s k i m a n i p u ­l a n t z a določen čas — 6 mesecev

D e l o v n o r a z m e r j e bomo s k l e n i l i z a nedoločen čas, r a z e n pod točko 3.

K a n d i d a t i naj pošljejo v loge z d o k a z i l i o i z po ln j e van ju pogo­j e v v 8 d n e h po ob jav i n a nas lov : B e o g r a d s k a b a n k a , Teme l j ­n a b a n k a L j u b l j a n a , T i t o v a 38, L j u b l j a n a .

M E R K U R T r g o v i n a i n s tor i t ve , n . s o l . o. K r a n j , Koroška ces ta 1,

T O Z D P roda j a n a d r o b n o , n . sub . o., K r a n j , Gregorčičeva 8

ob jav l j a p r o s t a d e l a i n na loge

A D M I N I S T R A T r V N A D E L A T O Z D ( ta jn i ca d i r e k t o r j a T O Z D )

Pogo j i : — u p r a v n o a d m i n i s t r a t i v n i t e h n i k ( e k o n o m s k i teh­n i k ) ,

— 1 do 2 le t i d e l o v n i h izkušenj, — znan j e s t ro j ep i s ja i n stenogra f i j e ( oprav l j en bo

p r e i z k u s znanja ) , • — de l ovno ra zmer j e je za nedoločen čas, — dvomesečno p o s k u s n o delo.

P o n u d b e pošljite v 8 d n e h po ob jav i n a nas lov M e r k u r K r a n j , T r g o v i n a i h s tor i t ve , n . so l . o., K r a n j , Koroška ces ta 1, K a ­d r o v s k a s o c i a l n a služba. K a n d i d a t e b o m o o i z b i r i obves t i l i v 15 d n e h po s p r e j e m u skle­p o v o i z b i r i . — J D r ^

S A M O U P R A V N A I N T E R E S N A K O M U N A L N A S K U P N O S T OBČINE R A D O V L J I C E

O & b o r z a sp l ošne i n k a d r o v s k e z a d e v e r a z p i s u j e n a * s l e d n j a d e l a i n n a l o g e

T A J N I K A S a m o u p r a v n e in teresne k o m u n a l n e s k u p n o s t i občin« Radov l j i c a z a m a n d a t n o dobo 4 l e ta .

P o l e g sp lošn ih , z z a k o n o m do l očen ih p o g o j e v , s o še P * ' s e b n i p o g o j i : — v i š j a a l i s r e d n j a s t r o k o v n a i z o b r a z b a p r a v n e , eko­

n o m s k e a l i g r a d b e n e s m e r i , — 2 o z i r o m a 5 l e t ' d e l o v n i h i zkušen j ,

• — o r g a n i z a c i j s k e i n k o m u n i k a t i v n e s p o s o b n o s t i , — d a i m a m o r a l n o p o l i t i č n e k v a l i t e t e i n s p o s o b n o s

r a z v i j a n j a s a m o u p r a v n i h o d n o s o v

P i s n e p o n u d b e z d o k a z i l i o i z p o l n j e v a n j u p o g o j e v naj k a n d i d a t i poš l j e j o v 15 d n e h p o o b j a v i n a n a s l o v : ^ a

m o u p r a v n a i n t e r e s n a k o m u n u l n a s k u p n o s t obč ine K a

d o v l j i c a , Š e r c e r j e v a 22 , s p r i p i s o m » r a zp i s « . P r i j a v l j e n i k a n d i d a t i b o d o o i z b i r i o b v e š č e n i v 3 0 d n e h .

L V G P V O D N O G O S P O D A R S K O P O D J E T J E K R A N J Mirka Vadnova

K o m i s i j a za d e l o v n a r a z m e r j a oglaša p r o s t a de l a o z i r o m a " a

loge

K O V I N O S T R U G A H J A - VOZN IKA K O M B I B U 1 A

K a n d i d a t i mora jo po leg splošnih pogojev z a pr idob i t ev ' * * s ^y-st i d e l a v ca v združenem de lu za nedoločen čas s p o l n i m dc n i m časom i zpo ln j e va t i še nas ledn je pogoje: — p o k l i c n a šola za k o v i n o s t r u g a r j a in p o k l i c n a Šola za v ° z n

ke m o t o r n i h vo z i l , - i zp i t D kategor i j o , L nv ino -

2 let i d e l o v n i h izkušenj na de l i h o z i r o m a na l ogah Kov s t ruga r j a in 2 let i n a d e l i h v o z n i k a I) kategor i j e , enomesečno p o s k u s n o delo.

K a n d i d a t i naj pošljejo p i sne pr i jave s priložt n u n /ivl.l«'«V!^, s o m , d o k a z i l o m o s t r okovnos t i ter p o t r d i l o m o s t a ln em ^ hšču DO nas lov na jkasne j e v 8 d n e h po ob jav i . P r o S e n , ' D r a V ' z a h t e v a n i h d o k a z i l k o m i s i j a za de l o vna r a z m e r j a ne bo o ^ n a v a l a Po po t eku ob javnega r o k a b o d o k a n d i d a t i p ' s n

veščem o i z b i r i na jkasne j e v 40 d n e h

TOREK. 13. AVGUSTA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE .15. STRAN (MmmmMGLAS

N A J U G O D N E J Š E V E L I T I ! O d 1 2 . - 2 4 . 8 . r > PRODAM KRANJ

OOOOOOOOOOO 0000000 a o o o o o o o o o o o

MALI OGLASI tel: 27-960

Tekstilni izdelki znižani sezonsko za 40 % v prodajalnah: Na Klancu, Pepelka, Klub, Volna, Mladinski salon, Ženski salon, Moški salon, Moda, Šport, Baby, Jošt in Maja.

30000000000000000000000000 o

SZ Tovarna vijakov P L A M E N K R O P A p. o.

de l a v sk i svet n a pod lag i 64. člena S t a t u t a ob jav l j a n a s l e d n j a p r o s t a de l a i n naloge:

~~ V O D J E SLUŽBE ZA SPLOŠNE Z A D E V E

delavec s p o s e b n i m i poob las t i l i i n odgovo rnos tm i ( m a n d a t n a d °ba j e 4 leta)

Poleg splošnih pogojev mora jo k a n d i d a t i i zpo ln j e va t i še na ­slednje posebne pogoje: - da ima jo visokošolsko i z obrazbo p r a v n e s m e r i i n 3 l e ta de­

l o v n i h izkušenj p r i op ra v l j an ju d e l i n n a l o g de l a vca s po­s e b n i m i poob l a s t i l i i n odgovo rnos tm i ,

T" da so družbenopolitično r a z g l e d a n i i n d a ima jo politične kva l i t e te i n o r g a n i z a c i j s k e sposobnos t i .

™0k z a p r i j a vo je 20 d n i po r a z p i s u . I z b i r a k a n d i d a t o v bo opra -v l j e n a v 15 d n e h po p r e t e k u r a z p i s n e g a r o k a . K a n d i d a t i bodo 0 i zb i r i p i sno obveščeni.

A L P E T O U R

^> Z I ) A L P E T O U R U ° PROMET, T O Z D POTNIŠKI P R O M E T K R A N J ^ z p i s u j e nas l edn j o k a d r o v s k o štipendijo z a šolsko leto

s topn ja štev, štipendij

Pametni tehnik V.

Kand ida t i mora j o v l og i z a uve l j av l j an je s o c i a lnova r s t v en ih Pravic priložiti:

^ Potrdi lo o v p i s u v šolo, '°tokopijo zadn j ega šolskega spričevala, potrdi lo o premoženjskem s tan ju .

* V i a v e sp r e j ema k a d r o v s k a služba K r a n j , Koroška 5 v 8 d n e h 0 0 ob jav i .

[JAGRADNA IGRA GORENJSKEGA GLASA J P P C G O R E N J S K I SEJEM

a b r a l c e G o r e n j s k e g a g l a s a

. KAK0 LAHKO V NJEJ SODELUJETE? y gr^.e.l^°vi številki Gorenjskega glasa smo objavili del foto-d r u

l ) e znanega kraja na Gorenjskem, danes pa objavljamo Kh2 ' m e kraja vpišite na kupon, ki ga bomo ob sejmu v $a v o t 5 J a v i 1 ' v posebni se'emski številki Gorenjskega gla-v S a

S r edo, 14. avgusta 1985, jo bodo brezplačno prejela '* 0^ 0 sP°<Jinjstva na Gorenjskem. V kupon nalepite izreza va§ i Q n ' n fotografij kraja, katerega ime iščemo, pripišite DTJL'016 ' n P r ' ' m e k t e r naslov. Kupon oddajte v prodajnem Se; 0 r u Gorenjskega glasa na mednarodnem gorenjskem 1g JJj v hali A najkasneje do nedelje, 18 avgusta, do

GLAS NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU ^'i m 6 n a ^ P r o d a i n i prostor v hali A, kjer boste lahko od-

^ a , i oglas, kupili Gorenjski glas ali se nanj naročili.

J

U m r l a je

L E O P O L D I N A Š T E R N Bltenčeva m a m a s l it i j 27

^ °Rreb b o d a n e s , 13. a v g u s t u 1985 ,ob 15. u r i n a k r u n j s k o m pokopa l i š ču

Ž A L U J O Č I V S I N J E N I

Huje , 10. avgusta 19H5

P r o d a m 4 K O L E K T O R J E n a s o n ­č n o e n e r g i j o . T e l e f o n 69-628 9954

P r o d a m F A Z A N A i n F A Z A N K E , s t a r e 9 m e s e c e v . Z g . B r n i k 99, C e r ­k l j e 10030

P r o d a m P L A N I N O » F o e r s t e r « . T e ­l e f o n 61-015 — K l e m e n č i č 10031

L E P E S A D I K E C I P R E S (v k o n t e j ­n e r j i h , z a sa j en j e v p o l e t n i h m e s e ­c i h ) p r o d a m . K a n c i l i j a , K r a n j , C e s t a K o k r š k e g a o d r e d a 12/A ( v h o d n a d v o r i š č e t u d i s c e s t e M l a d i n s k i h b r i ­gad ) 10032

P r o d a m 15 B A K R E N I H P L O Š Č . T e l e f o n 50-316 10033

P r o d a m s u h e s m r e k o v e D E S K E , d e b e l i n e 50, 25, 18 c m , 10 k u b . m . T e ­l e f o n 26-567 z v e č e r 10034

P r o d a m s u h a m e š a n a D R V A , B U ­T A R E i n h r a s t o v e P L O H E , 50 i n 25. Č a d o v l j e 4, G o l n i k 10035

P r o d a m d v o k r i l n a O K N A . U m n i k , Z g . D u p l j e 3 10036

P r o d a m K U H I N J S K E E L E M E N ­T E i n Š T E D I L N I K (2 p l i n , 2 e l e k t r i ­ka ) . P o t v B i t n j e 1, K r a n j 10037

P r o d a m M I N I K O M P O N E N T O M C 200 S C H M I D , r a z d e l j i v i z v o č n i ­k i , 2 x 15 W . V o k l o 36, Š e n č u r 10038

Z X S P E C T R U M 48 K , p r o d a m z a 4,2 S M . A d e r g a s 22, C e r k l j e 10039

P r o d a m č r n o P L O Č E V I N O 2 x 1 + 4 m m . J o ž e K e r n , Z g . B i t n j e 262 10040

U g o d n o p r o d a m P E Č z a c e n t r a l n o o g r e v a n j e , r a b l j e n o , 35.000 k a l o r i j . G o l n i k 64 10041

P r o d a m g l o b o k O T R O Š K I V O Z I ­Č E K , d r a p ž a m e t i n 3 8 0 - l i t r s k o H L A D I L N O S K R I N J O L T H , s t a ro e n o leto . T e l e f o n 21-068 10042

P r o d a m B I K C A s i m e n t a l c a , s t a r e ­g a 5 t e d n o v , z a p l e m e . U r b a n e , Z a -d r a g a 13, D u p l j e 10043

U g o d n o p r o d a m n o v Š O T O R i n d u -p l a t i , z a 3 — 4 o s e b e . F i l i p B e r t o n c e l j , P o d b l i c a 14, t e l . 40-592 10044

P o c e n i p r o d a m s k o r a j n o v o d i a t o -n i č n o H A R M O N I K O C F B . O g l e d m o ž e n v s a k d a n p o p o l d a n . J a n e z P i r n a r , S r . B i t n j e 71 10045

P r o d a m D N E V N O O M A R O , b a r ­v n i T E L E V I Z O R g o r e n j e a k v a m a r i n . O g l e d p o p o l d a n . F r a n t a r , G o r e n j e -s a v s k a 10, K r a n j 10046

P r o d a m d o b r o o h r a n j e n o K U H I ­N J O k a m e l i j a . K o ž e l j , J a m a 22, M a v ­č iče 10047

P r o d a m t e r m o a k u m u l a c i j s k o P E Č 4,5 k W i n 8 0 - l i t r s k i B O J L E R . B r a n k o K o d e r , K o k r a 41/B , Z g . J e z e r s k o

10048 Z M A J A l a n c e r 4, p r o d a m . T e l e f o n

064/24-438 10049 Z e l o u g o d n o p r o d a m m a l o r a b l j e n i

t e r m o a k u m u l a c i j s k i P E Č I A E G , 4 k W . P i ž o r n , P r e d d v o r 35, te l . 45-026

10050 P r o d a m 10 t e d n o v s t a r e J A R K I C E

t e r m a n j š e i n več j e P R A Š I Č E . S t a -n o n i k , L o g 9, Š k o f j a L o k a 10051

Z e l o u g o d n o p r o d a m l eg l a k a l i f o r ­n i j s k i h D E Ž E V N I K O V . T e l e f o n 068/82-256 z v e č e r 10052

P r o d a m s ta ro , m a l o K A M P P R I ­K O L I C O za 16 S M i n č r n o K R A V O p o p r v e m t e l e t u , z a 11 S M . T e l e f o n 77-472 - B l e d 10053

P r o d a m K R A V O s t e l e t o m a l i b r e z . Z u p a n , L o m , G r a h o v š e 13, T r ­žič 10054

P r o d a m K O S I L N I C O l a v a r d a ( B C S ) T e l e f o n 42-382 10055

P r o d a m T R A K T O R f e r g u s o n 35 s k o s i l n i c o te r m o t o r i n m e n j a l n i k o d Z - 1 0 1 . A l o j z N o v a k , B o k a l o v a 8, J e ­s e n i c e 10056

P r o d a m t r i l e ta s t a r b a r v n i T E L E ­V I Z O R , z a 12 S M , P R A L N I S T R O J go r en j e , z a 6 S M , Š I V A L N I S T R O J bagat , z a 1 S M . Š i f r a : M a l o r a b l j e n o

10057 S M R E K O V O P A Ž , 34 kv. m , p r v o ­

v r s t e n , 8 x 40(1 c m , u g o d n o p r o d a m . T e l e f o n 81-068 9754

P r o d a m T R A K T O R f e r a r i , 30 K M . O g l e d o d 15. u r e da l je . J a n e z Š e g a , P o d j e l o v o b r d o 24, S o v o d e n j 10083

G A J B I C E z a j a b o l k a a l i k r o m p i r , u g o d n o p r o d a m . T u p a l č e 59, P r e d ­dvor 10084

P r o d a n i n o v o M O D U L A R N O O P E ­K O 19 x 19 x 2 » , p r i b l i ž n o 800 k o ­sov. V i n k o N o v a k , K r o p a 50, te l . 79-707 10085

P r o d a m T R A K T O R p a s q v a l i , 30 K M . J a n e z B r a d e š k o , Z a d o b j e 17, G o r e n j a v a s 10086

P r o d a m t r a j n o ž a r e č o P E Č k u p -p e r s b u s e h i n n e r j a v e č e e n o j n o Vi)-M I V A L N O K O R I T O Te l e f on 81 311

J e s e n i c e 10087 P r o d a m L I K A L N I S T R O J banat ,

t e r m o a k u m u l a c i j s k i P E Č I . 5 i n 2 k W ter že l ezno , p r e n o s n o O T R O Š K O G U G A L N I C O . T e l e f o n 70-365 po 16. u r i 10088

P r o d a m e n o leto s taro , n e r a b l j e n o tra jno/.arečo P E Č k u p p e r s b u s c h , t e m n o r j u v o . K r a n j , P l a n i n a 26, I. n a d s t r o p j e , s t a n o v a n j e 10 looilit

S U R F D 2, b r e z h i b e n , p r o d a m . T e ­l e f o n 80-737 10091

B I K C E i n p l e m e n s k e T E L I Č K E p r o d a m . L e t e n c e 1. 10092

KUPIM K u p i m s u h e s m r e k o v e D E S K E i n

P L O H E . F r a n c Šte le , G o r a 2, K o ­m e n d a , t e l . 061/841-043 10058

VOZILA P r o d a m M O P E D 14 T L S , r e g i s t r i ­

r a n . H o j k a r , A n d r e j n a d Z m i n c e m 13, Ško f j a L o k a 9874

P r o d a m Z A S T A V O 101, l e t n i k 1977, d o b r o o h r a n j e n o . B r a n e K o -renč ič , S v . D u h 69, Š k o f j a L o k a

10059 P r o d a m Z A S T A V O 750, l e t n i k

1977, r e g i s t r i r a n c e l o leto . P o d j e d , Z g . B r n i k 40, C e r k l j e 10060

Z A S T A V O 101, k a r a m b o l i r a n o , l e ­t n i k 1976, p r o d a m . B a š e l j 75 10061

P r o d a m Z A S T A V O 101, l e t n i k 1984 i n b a r v n i T E L E V I Z O R , e k r a n 48. T e ­l e f o n 21-622 10062

P r o d a m V O L K S W A G E N 1300, p o d e l i h . K o k r a 18, 64206 J e z e r s k o

10063 P r o d a m b r a k o P R I K O L I C O . D j u r o

F iš teš , D e t e l j i c a 6, T r ž i č 10064 P r o d a m k a r a m b o l i r a n o Z A S T A V O

750, l e t n i k 1977. T e l e f o n 24-313 10065 P r o d a m R E N A U L T 4, l e t n i k 1978.

T e l e f o n 21-104 p o p o l d a n 10067 P r o d a m o h r a n j e n o D I A N O 6, l e ­

t n i k 1977. I n f o r m a c i j e v s a k d a n d o ­p o l d a n t e r s r e d a , p e t e k p o p o l d a n .

T a t j a n a M e ž a n , U l . J u l e t a G a b r o v -š k a 30, K r a n j 10068

P r o d a m o d l i č n o o h r a n j e n R - 4 , l e ­t n i k 1979. T e l e f o n 50-316 10069

U g o d n o p r o d a m n o v P O N Y E X -P R E S S , l e t n i k 1984. M a r i j a J u v a n -čič, P o d r e č a 49, p. M a v č i č e 10070

P r o d a m M O T O R M Z 250, l e t n i k 1981, r e g i s t r i r a n d o 12. 5. 1986. I v a n Z u p a n , K u p l j e n i k 16, B o h i n j s k a B e ­la . O g l e d p o p o l d a n 10071

P r o d a m p r e d n j a n o v a B L A T N I K A Z A V W 1200, l e t n i k 1976. T e l e f o n 82-275 10072

P r o d a m S P A Č K A , l e t n i k 1974, n e ­r e g i s t r i r a n e g a . O g l e d o d 15. u r e d a ­lje. M a r j a n Z o n t a r , V i r m a š e 82, Ško f j a L o k a 10073

P r o d a m 126 -P . A l o j z P a p l e r , B e ­g u n j s k a 54, T r ž i č 10074

K U P I M Č Z e n d u r o 250, m o ž n a r e ­g i s t r a c i j a . T e l e f o n 064/79-744 10075

P r o d a m Z A S T A V O 750, s tare jš i l e ­t n i k , v o z n o , r e g i s t r i r a n o d o f e b r u a r ­j a 1986. O g l e d p o p o l d a n . M a k s J e ­lene , M l a k a 45, K r a n j 10076

P r o d a m R - 4 , v o z e n , n e r e g i s t r i r a n , l e t n i k 1978, z a 10 S M . L j u b n o p r i P o d n a r t u 76 10077

STANOVANJA N a j a m e m d v o a l i t r i s o b n o S T A ­

N O V A N J E v K r a n j u a l i o k o l i c i , z a d o b o e n e g a a l i d v e h let. T e l e f o n 50-316 10078

POSESTI K u p i m a l i v z a m e m v n a j e m P A R ­

C E L O d o 200 kv . m , z a p o s t a v i t e v m a n j š e b r u n a r i c e , n a re l ac i j i G o z d M a r t u l j e k — P l a n i c a . Kl ič i te p o te l . 061-572-543 10090

ZAPOSLITVE S p r e j m e m D I M N I K A R S K E G A

P O M O Č N I K A a h p r i u č e n e g a d e l a v ­c a . S t a n i s l a v A r h , d i m n i k a r s k i m o j ­s ter , 61240 K o m e n d a 10079

H i š n i sve t G u b č e v a 4, K r a n j , i šče Č I S T I L K O z a d v a k r a t t e d e n s k o č i ­š čen j e s t opn i š ča . I n f o r m a c i j e : G u b ­čeva 4, s t a n o v a n j e št. 10 a h te l . 37-348 10082

OBVESTILA C e n j e n e gos te o b v e š č a m o , d a bo g o ­s t i l n a » M A R I J A M A R I N Š E K « N A ­K L O z a r a d i l e t n e g a d o p u s t a z a p r t a d o 15. s e p t e m b r a 1985. H V A L A Z A O B I S K i n S E P R I T O R O Č A M O ! 10066

V s e v r s t e v o d o v o d n i h N A P E L I A V i n POPRAVIL o p r a v i m o h i t r o i n k v a l i t e t n o . T e l e f o n 25-504 10080

PRIREDITVE G A S I L S K O D R U Š T V O M A V Č I Č E

p r i r e d i v N E D E L J O . 18. 8. v e l i k o V R T N O V E S E L I C O z b o g a t i m s r e č e -l o v o m i n k e g l a n j e m za koš t runa . Z a ­b a v a l v a s ho a n s a m b e l I V A N A R U ­P A R.J A . Z a j e d a č o i n p i jačo p o s k r ­b l j eno . V s u i p p ros t . V A B I J O G A ­S I L C I ' 10081

Vihar je v meni in zato trpim, kričim, se jokam — m sprehajam skozi solze sreče sanj

U m r l j e

N I K O S L A P A R upoko jen i šolnik iz K r a n j a

P o g r e b bo v s r e d o , 14. a v g u s t a l 9 8 5 , o b 15. u r i n u k r a n j s k e m pokopa l i šču .

NJEGOVI: ž ena I v a , hče rka J a n j a , s i n N i k o z d ruž ino , b r a t , s e s t r i i n d r u g o s o r o d s t v o

K r a n j , L j u b l j a n a , 11. a v g u s t a 1985

Jesen bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rosna tla in jokala, ker tebe ni.

S. Gregorčič

V SPOMIN!

M i n e v a eno leto, odka r je ugasn i l o p l emen i t o i n dobro srce mo jega l jubega moža

V I N K A J E L O V Č A N A i z G l i n j p r i C e r k l j a h

V s e m , k i ob iskuje te njegov grob, se i sk r eno zahva l ju je žena I v anka .

Z A H V A L A

O b s m r t i našega moža, očeta, s ta rega očeta, očima, tas ta i n s t r i ca

J A N E Z A M A R K I Č A

se i s k r e n o zahva l ju j emo v s e m s o r o d n i k o m , sosedom, p r i j a t e l j em i n z n a n c e m ter v s em , k i so n a m i z r e k l i so-žalje, da r o va l i vence i n cvetje, se p o k l o n i l i n j egovemu s p o m i n u ter ga s p r e m i l i n a njegov i zadn j i po t i . Poseb­n a z a h v a l a p a ve l ja dr . B a v d k u , Z Z B Trbo je , G D Trbo-je, družini Simončič, M i r n i V r b i c a , A n g e l i J e n k o , go­

spodu župniku i n pevcem za lep pog rebn i obred .

V S I N J E G O V I

Trboje , 3. avgus ta 1985

Z A H V A L A

O b n e n a d n i , boleči i z g u b i naše drage žene, m a m e , stare m a m e , sestre , tete i n tašče

Z O F I J E R E J C , roj. ROJC iz Naklega

se i s k r e n o zahva l ju j emo v s e m , k i ste sočustvovali z n a m i , iz­r e k l i sožalje i n da rova l i cvetje ter jo p o s p r e m i l i n a zadn j i pot i . I s k r e n a h v a l a v s e m s o r o d n i k o m , sosedom i n sovaščanom za i z k a z a n o pomoč. Z a h v a l j u j e m o se k o l e k t i v u A s t r e ter sodelav­c em b lagovn i ce K r a n j , e n a k o tud i s ode l a v c em OTOŠ K r a n j . H v a l a t u d i d r . Sajevčevi z a do lgo le tno zdrav l j en je . Z a zelo le­po op rav l j en pog r ebn i ob r ed i n tolažilne besede se zahva l ju je ­mo gospodu župniku i n p e v c em z a petje žalostink ter predsed­

n i k u upoko j encev z a govor ob o d p r t e m g robu .

VSI NJENI

Naklo, 6. avgusta 1985

Z A H V A L A

O b s m r t i naše drage m a m e

F R A N Č I Š K E M U L E J

se i s k r e n o zahva l ju j emo v s e m s o r o d n i k o m i n sosedom, k i so n a m pomaga l i v teh težkih t r e n u t k i h . Zahva l ju je ­mo se t u d i z n a n c e m i n pr i ja te l j em, k i so n a m i z r e k l i sožalje, da rova l i vence i n cvetje n a grob poko jn ice i n jo p o s p r e m i l i n a zadn j i pot i . P o s ebna z a h v a l a ve l ja go­

spodu župniku za pogrebn i obred.

ŽALUJOČI: s inov i Joža, S t a n k o i n I van z družinami

Se lo p r i B l e d u , 29. j u l i j a 1985

Z A H V A L A

Ob s m r t i našega dragega moža, očeta, s ta rega očeta i n p radeda

A N T O N A D O L E N C A k m e t a z G o r i c e p r i R a d o v l j i c i

se i sk r eno zahva l ju j emo v s e m s o r o d n i k o m , sosedom, pr i j a t e l j em i n vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje i n vence ter spremstvo na njegov i zadn j i pot i . Prisrčna hva la Z D Radov l j i c a , dr . G r m o v i , dr . Černetu, sestr i Štefki i n patronažni sestr i Saši, sode lavcem de­lovn ih ko l ek t i vov K r o j Škofja L o k a , E l a n Begunje , Ve­r iga Lesce, K Ž K Poljče in S D K Radov l j i ca , g a s i l s k e m u društvu Mošnje, pevcem i n gospodu župniku za lepo

oprav l j en obred.

V S I N J E G O V I

GLASOVA ANKETA Pred začetkom šolskega leta

T u d i učenost s tane Nakup učbenikov je eden od izdatkov, ki staršem jeseni za kurjavo in ozimnico najbolj načne družinski proračun. K sreči jesenski »šok« nekoliko blažijo šole, ki so s pomočjo izobraževalne skupnosti že pred leti nakupile učbenike za izposojo

V s a k o l e t o več j e t r e b a odšteti z a g o r o k n j i g i n šolskih potrebščin, i z k a t e r i h naš šolar črpa učenost z a ž iv l jenje . K o p r v e šolske d n i starši p lačajo m a l i c o , m o r e b i t i k o s i l o v poda l j šanem b i v a n j u p a naročnino n a o b v e z n o i n pr iporočl j ivo šolsko p e r i o d i k o , k o učenjaka še obleče jo o d n o g do g l a v e , s i uprav ičeno od ­d a h n e j o . D o šole v n a r a v i a l i p r v e ­g a šo lskega i z l e t a , k o se i zkaže , d a na ložbe v učenosti še n i k o n e c , j e še daleč.

Zajetna sedmošolčeva torba P r v i starši v k n j i g a r n a h že i z b i ­

r a j o šolske potrebščine, o p r e m l j e n i z z a j e t n i m i d e n a r n i c a m i i n d o l g i m i s e z n a m i učbenikov v r o k a h . O d l a n s k e j e s e n i so se k n j i g e o p a z n o podraž i le , k a r z a p o l o v i c o , n e k a t e ­r e šolske potrebščine p a s t a n e j o še e n k r a t t o l i k o k o t m i n u l o j e s e n . T a ­k o starši r a j e d v a k r a t p r e m i s l i j o , a l i b o s t a r a z a k r p a n a t o r b a l a h k o še k a k o l e to služila s v o j e m u n a m e ­n u a l i p a bo p o t r e b n a n o v a . N a j c e ­nejša v e l j a 2700 d i n a r j e v , najdraž­j a štiri t isočake.

Prvošo lec j o m o r a i m e t i , če j e n i m o r d a p o d e d o v a l o d stare jšega šo­l a r j a v družini, p o l e g t e g a p a še škarj ice, l e p i l o , o v i t k e , n a l i v n o pe­ro . . . s k r a t k a v s e o d začetka. Z z v e z k i v r e d j e to o k o l i t r i t isočake. K n j i g , t e h j e z a prvošolca s e d e m , j e z a 2200 d i n a r j e v , v e n d a r j i h prvček d o b i v šoli, starši p a p r i s p e ­v a j o d e l o v n e z v e z k e .

v e r j e t n o podraži l i . Šolarj i v 7. i n 8. r a z r e d u v šoli d o b e n a j m a n j k n j i g .

Šo lske knj ižnice so v j e s e n s k i h d n e h največj i o d j e m a l c i v k n j i g a r ­n a h . N a k u p u j e j o n o v e i n p o n a t i s ­n j e n e učbenike, p r e c e j s r e d s t e v p a g r e t u d i z a n a k u p k n j i g , s k a t e r i m i n a d o m e s t i j o i z r a b l j e n e . Učbenik i i m a j o ob l e p e m r a v n a n j u d o l g o ži­v l j e n j s k o dobo , t o d a v e l i k o j i h v e n ­d a r l e n e zdrži r o k števi lnih g e n e r a ­c i j m l a d i h m o d r i j a n o v .

P o d o b n o so se znašli v s r e d n j i h šolah. N e k a t e r e že več l e t o r g a n i z i ­r a n o o d k u p u j e j o učbenike o d učen­c e v i n j i h i z p o s o j a j o . S p e t d r u g j e ob k o n c u šo lskega l e t a p r i r e d i j o knj ižni s e j e m , n a k a t e r e m j e r a ­b l j e n e k n j i g e moč d o b i t i z a p o l o v i ­čno, c e l o t r e t j i n s k o c e n o . V m n o g i h družinah, k j e r se šola več o t r o k , p a še v e d n o v e l j a klasično d e d o v a n j e učbenikov.-Če i m a j o srečo i n v t e m času k n j i g e n e z a s t a r i j o , so z v e z k i i n d e l o v n i z v e z k i e d i n i i z d a t e k .

D . Z. Ž lebir m

O d osnovnošo lcev bo l e t os b r z d a najdražj i sedmošolec. Z a v iš je r a z ­r e d e j e namreč v šolskih knjižni­c a h n a v o l j o n a j m a n j učbenikov z a i z p o s o j o . T a k o j e t r e b a z a 20 k n j i g z a s e d m i r a z r e d ( i z v z e t a j e l e k n j i ­g a z a družbeno-mora lno v z go j o , k i b o n o v a i n še n i m a cene ) plačati s k o r a j 5000 d i n a r j e v , z a z v e z k e p a 1700 d i n a r j e v . C e n a k n j i g z a p r v i l e t n i k s r e d n j e g a u s m e r j e n e g a i zo ­braževan ja znaša 6350 d i n a r j e v .

Šolske knjižnice, sejmi, polovični odkup, »dedovanje«

J e s e n i so šolske knj ižnice s t a r ­šem v v e l i k o pomoč, sa j z a p o l o v i c o i n več zmanjša jo j e s e n s k e stroške ob n a k u p i h z a šolo. Že n e k a j l e t i zobraževa lne s k u p n o s t i n a m e n j a ­j o d e l s r e d s t e v z a knj ižnične s k l a ­de učbenikov. V zače tnem z a m a h u j e b i l o v i d e t i , d a b o d o šole n a k u p i l e v s e p o t r e b n e učbenike i n d a s t a r ­šem r a z e n d e l o v n i h z v e z k o v n e bo t r e b a ničesar d o k u p o v a t i . D a n e s se t e g a drži jo le r e d k e i z j e m e . V šol­s k i h knj ižnicah so v g l a v n e m n o ­ve j še k n j i g e , sa j p r a v i l o m a n e k u ­p u j e j o o n i h , k i v e l j a j o d e s e t a l i več le t .

Učenci o d 1. do 4. r a z r e d a v s e uč­b e n i k e d o b i j o v šoli. Z a n j e odšteje­j o o b r a b n i n o , k i j e l a n i znašala 30 d i n a r j e v z a k n j i g o , l e t os p a b o d o

Šolske potrebščine to jesen nikakor niso poceni. Le za torbo je treba od­šteti od 2700 do 4000 dinarjev. — Foto: F. Perdan

K m e č k i d a n v M o j s t r a n i Vsako leto avgusta pripravi Turistično društvo Dovje-Mojstrana etnografsko prireditev Kmečki dan — Domačini radi oddajajo sobe, vendar le poleti, ker so pozimi s kurjavo preveliki stroški

M o j s t r a n a — M e d o b e m a v o j n a m a — t a k o pričajo d o k u m e n t i — j e b i l a M o j s t r a n a z a B l e d o m i n B o h i n j e m n a j b o l j p r i l j u b l j e n iz letniški i n t u r i ­stični k r a j n a G o r e n j s k e m . N e l e to , d a j e b i l o t eda j n a D o v j e m i n v M o j ­s t r a n i k a r e n a j s t g o s t i l n , k i so r a z e n prenočišča p o n u j a l a t u d i h r a n o , M o j ­s t r a n a j e b i l a p r i l j u b l j e n a iz letniška točka z a s l e h e r n e g a S l o v e n c a , k i se j e čutil i n j e t u d i z a r e s b i l p l a n i n e c .

P o v o j n i p a se j e bo l j k o t M o j s t r a ­n a r a z v i j a l a K r a n j s k a g o r a , čeprav so v M o j s t r a n o še v e d n o r a d i z a h a j a ­l i t u r i s t i i z v s e h r e p u b l i k . G o r s k i m i r i n svež z r a k t e r o b i l o možnost i z a s p r e h o d e v n a r a v o so priv lačnosti te v a s i c e , k i p a , žal, d a n e s g o s t i v e l i k o m a n j t u r i s t o v k o t v m i n u l i h dese t l e t -j i h .

V e n d a r p a se Tur is t ično društvo D o v j e - M o j s t r a n a t r u d i , d a b i pož iv i lo turistični u t r i p k r a j a p o d T r i g l a v o m .

»Poskušamo napraviti kar največ, da bi domačini oddajali zasebne so­be,« p r a v i p r e d s e d n i k turist ičnega

društva Alfred Šprager. »Skupaj s krajevno skupnostjo skrbimo, da bi bil kraj lepo urejen in privlačen za tiste goste, k i prihajajo k nam. Po ­nudba zasebnih sob je organizirana prek hotelske recepcije, razveseljivo pa je, da ljudje ponujajo več zaseb­n ih ležišč kot v m inu l ih letih. Radi j ih oddajajo poleti, pozimi pa ne, saj se j im zaradi drage kurjave n ikakor ne splača.

Pri turističnem društvu smo vese­li sodelovanja in pripravljenosti, k i jo za turistično ureditev kažejo v os­novni šoli. Želimo pa si, da bi bili za ureditev kraja bolj navdušeni tudi vsi tisti, k i stanujejo v novih stano­vanjskih b lokih.

V Mojstrani radi letujejo pred ­vsem starejši ljudje, k i se vsako leto vračajo, in vsi so nad krajem navdu ­šeni. Nekaj let je izredno rada p r i ­hajala Desanka Maksimovič, k i je imela navado reči, da bi se v Mo j ­strani kar naseli la. Imamo pa tudi

več drugih gostov, k i izjavljajo, da bodo hodi l i k nam na oddih, kol ikor časa bodo le mogli .

Turistično društvo Mojstrana je v minu l ih letih pripravljalo več fol ­k lo rn ih in etnografskih prireditev. Organiz i ra l i smo prireditev Rado -vna v encianu, najbolj obiskana pa je poletna prireditev Kmečki dan. Čeprav s pičlimi sredstvi turistične­ga društva le težko pr ipravimo k v a ­litetno prireditev, se lahko le p r i za ­devn im turističnim delavcem in do ­mačim gasilcem zahval imo, da je Kmečki dan privlačen za domačine in turiste.

Kmečki dan bomo organiziral i le ­tos 18. avgusta, v nedeljo, ko bo po­vorka okrašenih kmečkih voz k r en i ­la z Dovjega proti Mojstrani. P r i k a ­zali bomo več kmečkih opravil , za hotelom pa bodo nastopili fo lklor i ­sti, člani dovške in javorniške fol ­klorne skupine." D . Sedej

Dvojna »superca« bi delala s polno paro

M e d t i s t i m i , k i so v te j p o l e t n i turistični s e z o n i — k i j e p r e k n a ­ših m e j a n a p l a v i l a v sa j z a 25 o d s t o t k o v več t u j i h t u r i s t o v k o t l a n i — že z e l o u t r u j e n i , so t u ­d i d e l a v c i n a črpalkah. T i s t e čr­p a l k e , k i so n a G o r e n j s k e m o d p r ­te v s e h 24 u r i n lež i jo o b p r o m e ­t n i c a h , i m a j o l e t o s r a z u m l j i v o p r e c e j več p r o m e t a k o t l a n i , čr-p a l k a r j i p a m o r a j o d e l a t i noč i n d a n .

Kakšne izkušnje i m a j o s t u j i m i g o s t i , k i se n a črpa lkah u s t a v l j a j o ob v s t o p u v državo a l i o b i z s t o p u ? K a j p r a v i j o , s č im so z a d o v o l j n i i n n a d čem se pri tožujejo?

Povprašal i s m o n a n a j b o l j »pro­metn ih « črpalkah, t i s t i h , n a k a t e ­r e j e ob k o n c u t e d n a i z r e d n o tež­k o p r i t i a l i j e v s a j t r e b a čakati v d o l g i k o l o n i , k i se v i j e t j a n a ce­s to .

Z a n e s l j i v o i m a največ p r o m e t a črpalka n a J a v o r n i k u , k i i m a že n e k a j l e t o d p r t o t u d i ponoči; j e e n a i z m e d z a d n j i h črpalk n a p o t i i z države . S l e d i t a j i l e še k r a n j ­s k o g o r s k a i n p o d k o r e n s k a , k i t u ­d i obe točita s p o l n o p a r o , sa j ob n o v i a v t o c e s t i I l i r i k i n i s o p o s t a v i ­l i n i t i e n e črpalke. T u d i za to so z a d n j e črpalke p r e d m e j o p r e c e j o b r e m e n j e n e .

palki , ko je ve l ika gneča — P gneča je vedno — ne ustvarjaj0

zmede.«

• Anton Just in , prodajalec: »Ko se tuji turisti vračajo, kupu­jejo tudi razne spominke, slivov-ko, cigarete. Največ prometa J* ob petkih ponoči, ko se vračajo zdomski avtobusi. Redno zapo­s len im pomagajo tudi honorarn 0

zaposleni, k i so prišli delat prek študentskega servisa. ČrpalkarjJ dobro sodelujemo tudi z delavci Postaje mil ice na Jesenicah, saj je njihova pomoč ob takšnem prometu nujna.«

• Ivan Koselj , pomočnik po­slovodje: Prometa je znatno več kot lani, tuji turisti pa imajo s se­boj precej bencinskih bonov. Z a ­nimivo pa je, da sploh ne vedo, da imajo z njimi 10 odstotkov po­pusta. Pr i nas se zavedamo, da bi ustvarili lahko še več prometa kot zdaj, zato se tudi načrtuje po­večava s tem, da bomo namesto ene bencinske cevi namestil i dvojno. Drugače pa so turisti k u l ­turni in discipl inirani in na čr-

• Jože Podgornik, prodajalec v L e s c a h : »Rad bi opozoril P r ^./ vsem na upravičene kritike tuj" 1

turistov, ki na poti proti LjubeljjJ zgrešijo pot in pr i nas v Lescah sprašujejo za odsek na Ljubelj-Ve l iko j ih je, k i ne opazijo skromne cestne označbe, zato 2 e

natanko vem, da je od naše črpa]" ke do odcepa 12 kilometrov. Več­krat se tudi zgodi, da šele na p°" vratku domov na naših črpalk*" 1

zvedo, da imajo s plači\otn .z8

b e n c i n s k e b o n e popust. Po ^ tedne so preživeli ob morju, p a z * bon, ki velja 1300 dinarjev, doslej še niso dobili 10 odstotkov pop u J sta ali za 1430 dinarjev bencin*-Drugod delajo dokaj slabo uslugi našemu tur izmu, če do tujega g 0 ' sta niso pošteni.«

D . Sedej

T R A N S V E R Z A L E Tone Andrejčič ~~ Čika Tonči

V N Avstrije v formuli 1 od 16. do 18. avgusta

Osterreichring vabi

V n e d e l j o , 18. a v g u s t a , b o n a z n a n e m dirkal išču Osterreichring v bližini Z e l t w e g a d e s e t a d i r k a z a s v e t o v n o p r v e n s t v o a v t o m o b i l i s t o v f o r m u l e 1. P r i r e d i t e l j i t u d i l e t o s pr ičakuje jo v e l i k o števi lo g l e d a l c e v , čeprav domačemu i d o l u N i k i j u L a u d i l e t os n e g r e n a j b o l j e , sa j j e v de­v e t i h n a s t o p i h z b r a l l e 5 točk.

O s t e r r e i c h r i i i ' je l e t os i z g u b i l p r i m a t najhi tre jše G P s teze , saj j e v S i l v e r s t o n u K e k e R o s b e r g p r e v o z i l k r o g s povprečno h i t r o s t j o s k o r a j 257 k m / h , v e n d a r p a so o r g a n i z a t o r j i prepričani , d a bo o b u g o d l i h v r e ­m e n s k i h r a z m e r a h mogoče v o z i t i n a O s t e r r e i c h r i n g u še h i t r e j e . I n k o ­m u b i se l a h k o n a t r e n i n g u pospreči lo p r e b i t i mag i čno m e j o 260 k m / h ? Na jveč možnost i i m a s e v e d a R o s b e r g , sa j j e t r e n u t n o H o n d i n t u r b o m o t o r najmočnejš i v f o r m u l i 1, v e l i k o možnost i p a i m a j o t u d i P r o s t , A l b o r e t t o , S e n n a i n P i q u e t .

P r e c e j drugače p a bo s e v e d a v n e d e l j o n a d i r k i . T u i m a t a daleč največ možnost i z a z m a g o t r e n u t n o vodeči v točkovanju z a S P M i c h e l e A l b o r e t t o ( f e r r a r i ) i n A l a n P r o s t ( m c l a r e n ) , k i že t r i l e t a z a p o r e d z a ­m a n poskuša o s v o j i t i n a s l o v s v e t o v n e g a p r v a k a . N e s m e m o p a p o z a b i ­t i t u d i n a de A n g e l i s a ( l o t u s ) , k i b i m o r a l z m a g a t i , če se še hoče vključi­t i v bo j z a n a s l o v s v e t o v n e g a p r v a k a . M o r d a p a se bo sreča končno n a ­s m e h n i l a t u d i i z r e d n o t a l e n t i r a n e m u B r a z i l c u S e n n i ( l o t u s ) , k i j e l e tos v i z r e d n e m s l o g u z m a g a l v dežju n a d i r k i z a V N P o r t u g a l s k e , p o t e m p a j e s e d e m k r a t z a p o v r s t j o o d s t o p i l , k o j e b i l v prepr ič l j i vem v o d s t v u . Po ­v s e m b r e z možnost i p a n i s o n i t i L a u d a , R o s b e r g i n P i q u e t . V r s t n i r e d z a S P po d e v e t i h d i r k a h j e n a s l e d n j i : 1. A l b o r e t t o ( f e r r a r i ) 46 točk, 2. P r o s t ( m c l a r e n ) 41, 3. de A n g e l i s ( l o tus ) 26, 4. R o s b e r g ( v v i l l i a m s ) 18, 5. J o h a n s s o n ( f e r r a r i ) 16, i t d . F r a n c i P e r d a n

Pe tdese t s l o v e n s k i h p l a n i n s k i h pot i 1. Slovenska planinska transverza­

la (Maribor—Koper) — U s t a n o v i l a j o je P l a n i n s k a zveza S l oven i j e v l e tu 1953. J e v e z n a p l a n i n s k a pot z 78 k o n ­t r o l n i m i točkami, t r a j a p a 30 d n i . Označena je s Knafelčevo m a r k a c i j o z doda tno številko 1. U p r a v i t e l j t r ans -v e ra l e je P Z S L j u b l j a n a , Dvoržakova 9. T u d i v pet i i zda j i v o d n i k a po S lo ­v e n s k i p l a n i n s k i po t i , k t r a n s v e r z a l i sod i še Razširjena pot, n i upoštevana s p r e m e m b a pot i od Pos to jne do Oso j -n i ce p r i P e t e l i n j u n a d P i v k o . P r e j ­šnja pot p rek Sv . T r o j i c e i n S l o v en ­ske v a s i je z a r a d i po t reb J L A večkrat n e p r e h o d n a . Za t o iz Pos to jne k r ene ­m o n a K r e m e n i c o do S t a r e vas i , k jer se začenja označena pot po k o l o v o z u do R a k i t n i k a ; tu prečkamo cesto Po­s t o j n a — P i v k a . Na to po ko l o vo zu čez r e k o P i v k o do Štivana, p r e d c e r k v i j o n a levo n a m a k a d a m s k o cesto, na to p a da l je po as fa l tu do križišča pod Prestranškim g r a d o m . Spe t levo n a ko lovoz do as fa l ta , nato po neka j de­set m e t r i h znova levo n a ko lovoz do gozdne ceste, k i pel je do nase l j a K o ­če. D o s e m so m a r k a c i j e s labe, na ­pre j p a so nove. Po ces t i p ro t i zaho­d u , nato nas t a b l a u s m e r i n a gozdno cesto p ro t i Kočam. Po t gre nato p ro t i j u g u v S l a v i n o i n da l j e n a v r h O s o j n i -ce (820 m). O d tu napre j je že označe­n a pot pro t i Volčam i n Vremščici. Žig z a S v . T ro j i co , k i j e b i l v S l o v e n s k i v a s i , torej odpade, n a d o m e s t n e g a ži­ga z a novo t raso še n i . V o d n i k , dnev­n i k i n značka.

2. Planinska pot XIV. divizije -Pot je b i l a o d p r t a ko t t r a n s v e r z a l a le­ta 1958, l a n i p a so jo p l a n i n c i PI ) Cer ­k l j e obnov i l i . J e v e z n a p l a n i n s k a pot s 30 k o n t r o l n i m i točkami, obhod 6 do 7 d n i . Knafelčeve m a r k a c i j e i n ob­časno o z n a k a X I V . Uprav i t e l j poti j e P D Ce l j e , odbor za pot X I V . divizij«-, S t a n e t o v a 18. V o d n i k , d n e v n i k , / n a čka.

3. Zasavska planinska pot Kumro -v e c — K u m — .h- vo zna p l a n i n s k a pot s 16 k o n t r o l n i m i točkami (dve točki

sta novi, i n s i cer Šmohor t e r središ­čna točka S l o ven i j e D E S S n a S l i v -nem nad Vačami) . Knafelčeva mar ­kacija i n p r ek nje črka Z . Up rav i t e l j je Z a s a v s k i M D O p l a n i n s k i h društev Zagor j e ob S a v i . V o d n r k a n i več n a za log i , zato se l a h k o u p o r a b l j a V o d ­n ik po P o s a v s k e m h r i b o v j u . Odsek pot i Janče — K u m je zaraščen, zato je dostop n a K u m mogoč od železniških postaj Zagor j e , T rbov l j e , H r a s t n i k . D n e v n i k (kar ton ) i n značka.

4. Gorenjska planinska partizan­ska pot — V e z n a p l a n i n s k a pot s 46 k o n t r o l n i m i točkami, o b h o d 12 do 15 d n i , Knafelčeve m a r k a c i j e i n pone­k o d z r a v e n črka G . U p r a v i t e l j je PI ) K r a n j , Koroška c. 21, K r a n j . V o d n i k , d n e v n i k i n značka.

5. L j u b l j a n s k a mladinska pot (4) — Krožna p l a n i n s k a pot z 20 k o n t r o l n i ­m i točkami, obhod 8 d n i . Knafelčeve m a r k a c i j e z doda tno črko M . U p r a v i ­telj j e M D O l jub l j . p l a n . društ.•>., Dvoržakova 9, L j u b l j a n a . D n e v n i k l a h k o n a r o č i t e tudi p r i P Z S I „j ub i ja na , P D L j u b l j a n n a - M a t i c a , v kn j i ga r ­n a h i n večjih p l a n i n s k i h društvih. D n e v n i k i m a št. 4 i n i m a v r i s a n o s k i ­co po t i .

6. Razširjena pot — Točkovna p la­n i n s k a pot z 18 o b v e z n i m i k o n t r o l n i ­m i točkami i n 20 (ne)obvez.nih od 44 (ne )obvezn ih . Knnafelčeva m a r k a c i ­j i , V o d n i k i n d n e v n i k s ta i s t a kot za S l o v e n s k o p l a n i n s k o t r ansve r za l o M a r i b o r — K o p e r . S l o v e n s k a p l a n i n s k a t r a n s v e r z a l a i n Razširjena pot ses tav l j a ta S l o v e n s k o o l a n i n s k o pot. Od 20 i z b r a n i h o b v e z n i h k o n t r o l n i h točk j i h m o r a b i t i po l ov i ca / v i s i n o nad 1000 m po vsej S l o v e n i j i . N a K n m n i mogoč dostop, žig je n a sed lu pod v r h o m . Uprav i t e l j je P Z S L j u ­b l j ana , Dvoržakova 9.

7. Trdinova pot — Krožna P l a ° b-s k a pot s 15 k o n t r o l n i m i točkami, hod 6 d n i , Knafelčeve markac i j e z ° 0

dano črko T. Po t i m a dve variant«, s a m o s t a n a P le ter j e p r eko J a v o r o v

a l i p r e k Kos t an j e v i c e . Uprav i te l j J P D Novo mesto , J e r e b o v a 2. Vod*' (s sk i c o poti ) , i z k a z n i c a in značka- ,

8. Pomurska pot — Krožna P l a f s k a pot z 32 k o n t r o l n i m i točkami.

10 d n i , Knafelčeve m a r k a C J ^ hod Upravitelj je M D O planinskih štev za Pomurje, Murska s f £ k o p. p. 76, vodnik in dnevnik pa l a % naročite tudi pri PD Matica Mor* Sobota. P. P. 76. , ., n < ik*

9. Koroška planinska "»lad«"' , transverzala — Vezna planinska r , z 19 kontrolnimi točkami, obhod . ja 6 dni, markacije so rdeč trikom . belo črko K v sredi. UpraviteU Z T K O občine Ravne na KorošK^. Strokovni odbor za planinstvo. V nik (z zemljevidom) in značko. ~i

10. Stajersko-zagorska kro* 1 1 * r\i — Krožna planinska pot l ^ J L s k 0

kontrolnimi točkami, ker K T l » 0 | r

še ni odprto kot kontrolna t ° * k a ' c i j « hod 5 do 6 dni, Knafelčeve n i o « * ^ ' z dodatno črko H, kar pome" 1 ^ ska pot. Upravitelj |e PD ^ . ^ 9 Slatina, 63250 Rogaška Dnevnik in značka. . nifl'

11. Pot čez Kozjak - Vezna pi. 0\r ska pot s 16 kontrolnimi točka" • jj« hod 4 do 5 dni, Knafelčeve mar ^ z dodano belo pokončno črto. ^ di od Maribora ob Jugoslovan- ^ 0

' • t u j s k i me j i , z a t o je t r e b a ime obmejnem V v ,

M t C e V

l jenje z a gibanje Up rav i t e l j je- P D Maribor-w»«j-' n e Vfl ta K r a i g h e r j a '.».. Mar ibo r - « (kar ton ) , splošni op is m zn»

alples/železniki 30 let