makedinija br 612

7/25/2019 Makedinija BR 612

1/52


2/52


3/523

Predizbornite slogani na

izbornata kampawa nasite politi~ki subjektipred s$ me|u makedonskitepartii, isklu~uvaj}i go

albanskiot del od elektoratot kojima svoj film, imaa ista retorika.Nie ova }e napravime, ova - ona... }eimame reformi..., vo sekoe semejstvoeden vraboten... novi izbori novipredizvici za narodot koj treba daizleze na izbori da go dade svojotglas za podobra idnina.

I se sami prazni vetuvawa za na-ivniot narod koj veruva vo podobraidnina. I, taka celi sedumnaeset go-dini ista pesna so refren silnavlada a gladen narod.

Nitu ima reformi nitu progresa imame s$ pove}e korupcija, imames$ pogolem organiziran kriminal is$ popolni istra`ni oddelenija vogradskite zatvori. Slikata e neizme-neta so site politi~ki vladateli, imas$ pove}e nevraboteni, s$ pogolembroj socijalci i zatvoreni proizvod-stveni pogoni. Ni{to ne mrdnuva na-pred i s$ se ~udime zo{to. Dojdovmedo dnoto i da se ~udime do kade }eizdrìme, do kade }e stasa ovoj ilavmakedonski narod.

Makedonija ima sili, ima trudo-qubiv narod, ama po se izgleda nemavistinski voda~i, progresivni emi-nentni stru~waci vo ekonomskiot delod makedonskiot pekol. Ova e fakt,bidej}i site stranci koi doa|aatvo Makedonija se v~udovideni odprirodnite ubavini, od poljata,gorite, rekite, ezerata i od prirod-nite ubavini na prekrasnata ni zemja.No, ne vredat pofalbite koga poli-

wata ni se prazni, ni stojat hektarineobrabotena zemja bez investitori,bez plan i bez programa {to se sadii {to se prizveduva, kade i kako dase najde pazar. Imame ministerst-va, imame ministri so kabineti, goimame i MANU, barem tamu sedat umnilu|e, no nikoj ne napravil ekspertizai da izleze so nekoj pristoen predlog,ne{to podobar od onoj politi~ki gafna edna vladina garnitura za menu-vawe na teritoriite, a toj da bide vointeres na narodot.

Makedonija ima mnogubrojniste~ajni rabotnici, ima mnogubrojnisemejstva koi imaat svoe zemji{te{to od razli~ni pri~ini ne se ob-rabotuva. Moèbi ovoj predlog }evi prozvu~i komunisti~ki no dalimoè onoj koj ima mnogubrojni hek-tari neobrabotliva povr{ina da jaspodeli so onie {to se zainteresira-ni za par~e leb. S$ vo stilot na dvoeninteres - za tebe i za sebe. Da jarabotat zemjata planski so poddr{kana vladinite programi, so stranskidonacii i so stranska poddr{ka ida dojdeme do tamu Makedonija samaod sopstveni proizvodi da se hrani.Se razbira deka za toa treba mnogu~uvstvo, mnogu razbirawe i pravilnapolitika, za{to moè da se slu~inamesto proizvoditelite pak dazarabotuvaat trgovcite koi moèbimoàt da najdat interes od poevtinavolna od dale~niot svet, otkoku od

onaa od na{ite ovci.Ajde da i veruvame na ovaa vladana mladi poletni avangardni lu|e {topostojano zboruvaat za reformi i zaekonomski napredok. Zo{to Makedoni-

ja da ne se vrati na sopstvenite zem-jodelski mati~ni kulturi, da se vratitutunot, jabolkata, pamukot, {e}ernatarepka, afionot... da se vratatdohodovnite zemjodelski proizvodi,da se razvie stro~arstvoto, {umarst-voto, letniot, zimskiot i selskiot tur-izam, da se afirmiraat makedonskitelekoviti bawi. So eden zbor da da se

vratime na sopstvenata ni po~va, dazastaneme cvrsto na svoe makedonskozemji{te i grom nema da ne bie. Da gipovikame na{ite Makedonci {irumsvetot i tie da najdat interes za in-vesticii Makedonija da ja napravimeKalifornija. E, taka barem nema daimame gladen narod. A Vladata i po-natamu neka bide silna. Se vide dekasamo od brkawe me|unarodna politikai brkawe prijateli {irum svetskitekoridori bez ekonomski programi,nema da ima em sit em sre}en narod.

GODI[NA PRETPLATA/ANNUAL SUBCRIPTION

IBAN

Za Evropa48 EUR MK 07200001275137645Za Avstralija100 AUD MK 07200001499528133Za Amerika100 USD MK 07200001581931670100 CAD MK 07200001581934289

STOPANSKA BANKA AD SKOPJE40655549 - 4030996116744SBADSkopje, 11 oktomvri br.7

korisnik:MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,ul. 27 mart br.5, 1000 Skopje pfax: 7pretplata za ilustrirana revija MakedonijaMB 4065891 - 4030993125777

SWIFI CODE STOB MK 2X

Ilustrirana revija naMaticata na iselenicite

od MakedonijaMakedonija

Izdava~:Matica na iselenicite od Makedonija

Izdava~ki odbor:Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav

Stankovi}, Sofija Stefkovska,Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,

Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski

Za izdava~ot:M-r Ivan Xo Petreski

Glaven i odgovoren urednik:Evrosima Lokvi~ka

Administrator: Vladica Mileti}

Lektor:Verica Tocinovska

Redakcija:Elena Orov~anec Spirovska,Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov

Aleksandra Sokolovska,Vladimir Tulevski, Emilija Petreska i

Nata{a Despotovska Dimitrievska

Dopisnici: Ivica êlikovi},Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},

Tomo âlovski, Jaglika Naumova,Viktor Velkov, Sini{a Stankovi}

i Dra{ko Antov

Prevod:

Fotoreporter:Robert SpasovskiLikovnografi~ko ureduvawe:

Marjan Delevski

Pe~ati: Grafodent, Skopje

Adresa:27 Mart br. 5, 1000 Skopjetel. ++389 2 3 222 101

www.maticanaiselenici.come-mail: [email protected]

Prviot broj na ilustriranata revijaza iselenicite Makedonija izleze

vo oktomvri 1953 godina.

Pod lupaISBN 0542-206 X

"SILNA VLADA"

- GLADEN NAROD

Evrosima Lokvi~ka


4/524

Ogledal

o

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija

Pi{uva:M-r Ivan Xo Petreski

Zagubeni vo ovie vetrometinina dene{nicata, zbuneti odmno{tvoto op{testveni i na-cionalni tolkuva~i na na{etominato, sega{nost i idnina

nie Makedoncite sosema zaboravamemakar da podza~epkame po povr{inatana taa hroni~arska kakofonija i pov-torno da go otkrieme stamenoto spoz-nanie za sopstvenite stremeì, odluki,

dejstvija i rtvi vo deceniite zad nas.Da, zaboravame na osnovnata bazi~napremisa za makedonskata samostojnost,za re{enosta da se bide svoj na svoeto,poseben, avtonomen, sloboden... Pros-tete gospodo no i Makedonija so svoiteborci za sloboda, vo imeto na svojataidnina go stavi svojot krvav pe~atna antifa{isti~kiot pakt na narodi tokmu na 11 Oktomvri 1941 godina!

So site slabosti, istoriski zabludii nedore~enosti, so site bremiwa vo tojistoriski kontekst, makedonskiot narodne samo {to ja odbra vistinskata stra-

na, {to, pak, zasekoga{ }e prestavuvazalog za nepomatena gordost na idnitepokolenija, tuku jasno pred siot svet jademonstrira{e svojata nepokoleblivare{enost da go oìvotvori svoeto odBoga dadeno pravo za samostoen opstoj.

Koga od ovaa vremenska distancase osvrnuvame na 11 Oktomvri, denes,soo~eni so premreìja na nekoj na~inidenti~ni so toga{nite, prvenstvenopo odnos na nivnata egzistencijalnazakana za na{ata makedonska dràva,mnogu lesno i so kupi{ta argumentimoème da ja sogledame goleminata i

va`nosta, na toj prometejski datumot{to go ozna~uva formalniot i fakti~kipo~etok na makedonskoto samostojnobitisuvawe.

Nema dilema: toj datum pod edenbarjak go sploti makedonskiot narod,bajrakot na slobodata. Tokmu zatoa nik-oga{, ni porano nitu vo ponovo vreme,ne be{e preteruvawe kompariraweto na11 Oktomvri so legendarniot Ilinden1903, oti nivniot fundament bez ogledna razli~nite ideologii i politi~kisvetogledi imaa edno te isto ishodi{te nezavisna i samostojna Makedonija.

11 OKTOMVRI - O@IVOTVORUVAWE NA

SVETOL DEN ZA

MAKEDONSTVOTOMorame da bideme

hrabri i kone~nosoo~uvaj}i se so

faktite glasno da kaème:11 Oktomvri be{e mnogupove}e od "komunisti~ka

revolucija".Osnovata na taaantifa{isti~ka borba zamakedonskiot narod be{e iborba za dràvna i nacio-nalna samostojnost. Da nese zaborava 11 Oktomvri,oti taka }e zaboravime i nana{eto postoewe,na na{ite

tatkovci i dedovci koihrabro se izborija za slobo-

data na makedonskiot narod.

Riste Jakimov PetreskiBorec za sloboda i nezavisna Makedonija


5/52

Mirror

5

NARODNIOT IDEAL

Taa cel, na eden ili drug na~in, jaspodeluvale Goce i Jane i Tatar~ev iPop Arsov i Pinxur i Acev i Kuzman,mno{tvo titani na istoriskiot patkon makedonska dràvnost i nacio-

nalna posebnost. Bi bilo pogubno ako11 Oktomvri go zabatalime vo na{itei onaka ve}e pravlivi istoriski kal-endari, namesto smelo, bez pardon ipredrasudi, go za~uvame na piedestalot(kade {to otsekoga{ i mu bilo sudenoda bide) na na{ata istori~nost. Vo kra-

jna linija morame da bideme hrabri ikone~no soo~uvaj}i se so faktite glas-no da kaème: 11 Oktomvri be{e mnogupove}e od komunisti~ka revolucija.Nezavisno od natamo{niot sled na nas-tanite, osnovata na taa antifa{isti~kaborba za makedonskiot narod be{e iborba za dràvna i nacionalna samo-

stojnost. Ideja koja be{e yvezda vo-dilka, alfa i omega, na golemata VMRObez ogled na site vnatre{ni podelbi,ideolo{ki tendencii i presmetki, iosobeno iskristalizirana vo godinitepo Prvata svetska vojna. Faktot {to 11Oktomvri rezultira{e so komunisti~kadominacija i stapuvawe na makedons-kata dràva vo toga{nata jugoslovenskafederacija ne go namaluva zna~ewetona ovoj datum. Se razbira vo godinite{to sledea, duri i bez ogled na silnotosrpsko hegemonisti~ko presirawe namakedonskata dràva pod zakrilata nakomunisti~kiot internacionalizam i

bratstvo i edinstvo, me|u del od make-donskite komunisti sepak preìveapotrebata za kakva-takva za{tita nanarodniot ideal za samostojnost i slo-boda.

Kolku i da se bide strog, od ovaadistanca, za potezite na makedonskatakomunisti~ka elita, notoren e faktotdeka vo taa mirnodopska bitka protivsrpskata op{testvena dominacija voMakedonija, za ideolo{ko vidoizmenu-vawe i nacionalno devastirawe namakedonskata avtonomna istori~nost,sepak raspadot na porane{nata dràvapokaà deka vo Makedonija e za~uvandovolen supstrat za logi~na nadgradbana tendenciite za samostojna, avtohtonai nezavisna dràva. Druga rabota e {totakvata {ansa, kako {to gledame, denese do toj stepen iskompromitirana {toduri ne koleba vo na{ite elementarniizgledi na nekakva podobra idnina.

Kako i da e, ta`no i bolno e ~uvst-voto {to mnogu dene{ni generaciiMakedonci kako da ja zagubile nitkata,najsilniot argument vo aktuelnite na{iborbi za nacionalno i dràvno op-stanuvawe. Zatoa da ne go zaboravuvame11 Oktomvri, oti taka }e zaboravime ina na{eto postoewe...

11TH OF OCTOBER BRINGING TO LIFE THE NATIONAL IDEAL

BRIGHT DAY FOR THE MACEDONIANS

Written by M.Sc. Ivan Joe Petreski

Lost in these exposed places in todaysworld, confused by plenty of national in-terpreters of our past, present and future,we, as Macedonians, completely forget toeven scratch the surface of that chroniclecacophony and to discover again the glo-rious knowledge of our own aims, deci-sions, deeds and sacrifices of the decadesbehind us. Yes, we forget about the basicreview for the Macedonian independence,about the tenaciousness to be your ownperson, special, autonomous, free... Ex-cuse me, but Macedonia, with its ownsoldiers for freedom, in the name of itsfuture, put its bloody mark on the anti-

fascist pact of nations exactly on 11thof October, 1941!

With all the weaknesses, historic de-lusions and things unsaid and undone,with all the burden in that historic con-text, Macedonian people, not only chosethe right side, which will be pledge foruncompromised pride, but clearly, infront of the whole world, have demon-strated the unhesitating determinednessto bring back to life the right, given fromGod, for their own survival.

When from this time distance, we lookback on 11th of October, today, facedwith obstacles similar in some ways with

the ones from the past, first by their cru-cial threats for our Macedonian country,we can easily see the magnitude and im-portance of that fated date, which marksthe formal and factual beginning of theMacedonian independent existence.

Theres no dilemma: that date hasunite all of the Macedonian people un-der one flag, the flag of freedom. Thatis why, it was never an exaggeration tocompare that date with the legendaryIlinden 1903, because their fundament,despite the different ideologies and po-litical views, was one thing indepen-dent and free Macedonia.

That aim, one way or another, was incommon for Goce, Jane, Tatarcev, PopArsov, Pindzur, Acev, Kuzman and lots ofother titans on the historic way towardscreating Macedonian state and nationalspecialness. It will be devastating if weneglect 11th of October in our historiccalendar, instead of bravely and withoutprejudices to maintain our historic views.Eventually, we have to be very brave andfacing the facts, to say loudly: 11th ofOctober was much more than commu-nist revolution. Regardless the followingflow of events, the basis of that anti-

fascist war for the Macedonian peoplewas war for national independence. Anidea, which was a guiding star, alpha andomega, of the big VMRO, regardless allthe inner separations, ideological dif-ferences and tensions, was purified inthe years after the World War I. The factthat 11th of October has resulted withcommunist domination and annexingthe Macedonian country in the Yugoslavfederation, does not decrease the mean-

ing of this date. Of course, in the yearsthat followed, despite the strong Serbianpressure for Macedonia to be part of thecommunist internationalism and equal-ity, the idea for protecting the nationalideal for independence and freedom, hassurvived amongst the Macedonian com-munist.

No matter how severe someone is,from this distance, about the moves ofthe Macedonian communist elite, thereis a notorious fact that in that peacefulfight against the Serbian social domina-tion in Macedonia, for ideological chang-es and national devastation of the Mace-

donian autonomy, the fall of the formerstate has however shown that Macedoniais well kept substance for logical upgradeof the ambitions for independent country.Other thing is that that sort of chance, aswe see, today is so corrupt that it makesus hesitate about the better future.

Anyway, its sad and painful feel-ing that many Macedonian generationsnowadays have lost the link, the stron-gest argument in our present fights fornational survival. Lets not forget 11thof October, because then well forget ourexistence...

We have to be

brave and, finallyfacing the facts,

to say loudly: 11th of Octo-ber was much more thancommunist revolution. Thebasis of that antifashist

war for the Macedonian

nation was also a war fornational independence.We must not forget 11thof October, because if we

do so, we will forget ourexistence as well


6/526


Hero

i

Republika Makedonija ima 66 lica odlikuvanoso ordenot naroden heroj Od niv 44 zaginale zavreme na vojnata.Za narodni heroi se proglaseni slednite lica:

-Aleksandar Urdarevski, roden 1920 godina vo s.u~er, Skopje;-Angel Mojsovski, roden 1923 godina vo s. Oraovec,Veles;-Atanas Zabzanovski, roden 1925 godina vo Pri-

lep;-Bajram [abani, roden 1920 godina vo s. Lipkovo,Kumanovo.-Blagoj Jankov - Mu~eto, roden 1910 godina vo

Strumica;-Blagoja Stra~kovski, roden 1922 godina vo Veles;-Blaò Todorovski, roden 1902 godina vo s. Resava,Kavadarci;

-Borka Velevski, roden 1912 godina vo Prilep;-Borka Taleski, roden 1921 godina vo Prilep;-Borko Temelkovski, roden 1919 godina vo Pri-

lep;-Boro Menkov, roden 1919 godina vo Kumanovo;-Boro Petru{evski, roden 1920 godina vo Kumano-

vo;-Vangel Ne~evski, roden 1922 godina vo Bitola;-Vangel Todorovski, roden 1920 godina vo Bitola;-Van~o Prkev, roden 1921 godina vo s. Sermenin,

Gevgelija;-Vasko Karangelevski, roden 1921 godina vo s.

Brusnik, Bitola;-Vera Aceva, rodena vo 1919 godina vo s. Oraovec,

Prilep;-Vera Joci}, rodena 1923 godina vo s. Sin|eli},

Skopje;-Vidoe Smilevski, roden 1915 godina vo s.

Ni}iforovo, Gostivar;-\ore Damevski, roden 1922 godina vo Prilep;-Goce Stoj~evski, roden 1919 godina vo Tetovo;-Dim~e Mir~ev, roden 1914 godina vo Veles;-Elpida Karamandi, rodena 1920 godina vo Lerin,

Egejska Makedonija;-Zlate Biljanovski, roden 1920 godina vo s. Pusta

Reka, Kru{evo;-Zlate Mihajlovski, roden 1926 godina vo s. Bog-

devo, Gostivar;-Ibe Paliku}a, rodena 1927 godina vo Debar;-Ilija Jovanovski, roden 1921 godina vo s. Topli-ca, Prilep;-Jordan Nikolov, roden 1916 godina vo Skopje;-Jordan opela, roden 1912 godina vo Varo{, Pri-lep;-Josif Josifovski, roden 1914 godina vo Gevgeli-

ja;-Kaba Limani, roden 1924 godina vo Debar;-Kire Gavriloski, roden 1918 godina vo Prilep;

-Kiril Mihajlovski, roden 1916 godina vo s. Vi-nica, Ko~ani;-Kiro Atanasovski, roden 1923 godina vo Kava-

darci;-Kiro Nacev, roden 1918 godina vo Kumanovo;-Krste Crvenkovski, roden 1921 godina vo Pri-

lep;-Krume Volnarovski, roden 1909 godina vo Pri-

lep;-Kuzman Josifovski - Pitu, roden 1915 godina vo

Prilep;-Lazar Koli{evski, roden 1914 godina vo Sveti

Nikole;-Lazo Kolevski, roden 1918 godina vo s. Mrzen-

Oraovec, Kavadarci;-Qup~o Arsov, roden 1910 godina vo [tip;-Man~u Matak, roden 1920 godina vo Kru{evo;-Mara Naceva, rodena 1920 godina vo Kumanovo;

-Mirko Milevski, roden 1923 godina vo s. Pop-ovec, Ki~evo;-Mir~e Acev, roden 1915 godina vo s. Oraovec,

Prilep;-Mite Bogoevski, roden 1919 vo s. Bolno, Resen;-Mihajlo Apostolski, roden 1906 godina vo [tip;-Miho Mihajlovski, roden 1915 godina vo Ki~evo;-Naum Naumovski, roden. 1920 godina vo Kru{evo;-Ovadija Estreja, rodena 1921 godina vo Bitola;-Pan~e Popovski, roden 1924 godina vo Gostivar;-Pero Georgiev, roden 1918 godina, Kumanovo;-Petar Boìnovski, roden 1920 godina vo Bitola;-Rade Jov~evski, roden 1919 godina vo Skopje;-Rampo Levkov, roden 1909 godina vo Prilep;-Slav~o Stojmenov, roden 1921 godina vo [tip;-Stevan Naumov - Stiv, roden 1920 godina vo Bi-

tola;-Strahil Gigov, roden 1909 godina, Veles;-Stra{o Pinxur, roden 1915 godina vo s. Vata{a,

Kavadarci.-Tihomir Milo{evski, roden 1915 godina vo s.

Bitu{e, Debar;-Todor Cipovski, roden 1920 godina vo Tetovo;-Trajko Stojkovski, roden 1923 godina vo Kumano-

vo;-Fana Cvetkovi}-Ko~ovska, rodena 1927 godina vo

s. Lavci, Bitola;-Hristijan Todorovski, roden 1921 godina vo Ku-

manovo;-Cvetan Dimov, roden 1909 godina vo Skopje;-ede Filipovski, roden 1923 godina vo s.

Ni}iforovo, Gostivar;

Najmnogu narodni heroi - 14 ima od Prilep iPrilepsko, 8 od Kumanovo i Kumanovsko, 7 od Bi-tola i Bitolsko, 5 od Skopje itn. Fana Ko~ovska-Cvetkovi}, koja po~ina vo 2006 godina, be{enajmladiot naroden heroj na Jugoslavija.

Godinava makedonskiot narodpo 67 pat go slavi 11 Oktomvri,denot koga be{e dignato make-

donskoto vostanie. Od redovitena makedonskite partizani orga-nizirani vo NOB se iznedrija imakedonskite heroi koi hrabrose borea za slobodata i nezavis-nosta na svojot narod. Tie beame|u prvite {to zedoa pu{kav raka i se borea za sozdavawena makedonskata nacionalnadràva, a taa nivna borba podoc-na }e bide ovekove~ena so najvi-sokoto odlikuvawe - narodenheroj. Makedonija ima 66 nar-odni heroi. Pove}eto od nivbea proglasuvani po nivnoto za-ginuvawe vo borbite, a na pomalbroj, na dvaesetina u~esnici voNOB, im pripadna taa golem ~estdodeka se ìvi da go nosat toaodlikuvawe.

Po osloboduvaweto, site tie}e u~estvuvaat vo rakovodewetona novata dràva, no istovre-meno }e imaat i porazli~nipati{ta. Nekoi }e se iska~at vi-soko po skalilata na vlasta, dru-gi nema da bidat dovolno ume{niza da gi iskoristat privilegi-ite na poziciite {to }e gi zaze-

maat i na visokoto odlikuvawe{to }e gi krasi nivnite gradi.Na nivnata borba, na nivnotou~estvo vo toga{nata vlast ina nivniot podocneèn ìvottreba da se gleda tokmu taka, bezidealizirawe, za{to nivnatadeviza e koga se raboti ne{to -sekoga{ se pravat gre{ki i dekani{to ne e idealno. Nekoi od nivistovremeno so pridonesot {togo davale za dràvata pravelei gre{ki, nekoi pomali, nekoipogolemi, edni ìveele so

socijalisti~kiot krst na ~elo,pominuvaj}i go svojot ìvot~esno, drugi celosno koristej}igi privilegiite {to im gi dava-la toga{nata vlast kako na lu|eod prvata linija na frontot. Narabotata na nekoi od niv moèda im se stavat zabele{ki, no nasite niv ne moè da im se odre~enivnata golema zasluga vo make-donskata borba, nivniot pri-dones vo sozdavaweto na make-donskata dràva.

ANTIFA[ISTI^KATA

BORBA BE[ENIVNO DELO

MAKEDONSKI NARODNI HEROI


7/52

Nezaborav

7

Dve raboti ostavaat silenvpe~atok koga }e go posetitedomot na narodniot herojAtanas Zabaznoski Ruski{to ìvee vo skopskata nas-

elba Tavtalixe. Iako negovata }u}a e voblizina na prometnata Partizanska,koga }e vlezete vo nea, seta opkruèna sodrvja, }e po~uvstvuvate deka se nao|atevo nekoe izolirano mesto sozdadeno zaspokoen ivot vo koe ne dopira bu~avatana avtomobilite. Prizemnata ku}a ne egolema, 110 metri kvadratni. Ja kupil

po zemjotresot vo Skopje. Na {irokiotplac od okolu 1.000 metri kvadratnivedna{ na nea e zalepena dogradba nanegovata }erka.

U{te posilen vpe~atok }e vi ostavivnatre{nosta na domot na Zabaznoski.Dnevnata soba prilega na mal muzejso makedonski starini od koi zra~ipatinata na vremeto izminato. Staritepredmeti gi sobira so decenii. Od ednastara dvorska dama go kupil najvred-niot predmet, amforata od Trebeni{ta,kraj Ohrid. Nikoga{ ne ja odnel da japrocenat.

Na yidovite vo domot na Ruski visat

pove}e sliki od re~isi site poznatimakedonski avtori - od Vangel Koxoman,Lazar Li~enovski, Nikola Martinovski,Tomo [ijak. Od site sliki najmila mue na Dimitar Pandilov, Detsko oro naOhridskoto Ezero naslikana vo 1927godina. Poradi niv i poradi staritepredmeti so koi raste{e, mojata }erkaKamelija zavr{i Istorija na umetnos-ta, veli Zabaznoski.

Kako Zabaznoski go doìvea priz-nanieto Naroden heroj?

- Voop{to ne o~ekuvav da bidam od-likuvan, nitu mislev na toa. Edno utromi se javi Anesti Panoski koj rabota{e

vo Vnatre{ni, i mi re~e deka sum godobil ordenot Naroden heroj. Nemojda se zafrkava{ so mene, mu velam. Ne,mi odgovori toj, ti ja kaùvam visti-nata. Ne veruvav se dodeka ne go dobiv,- priznava Zabaznoski.

Toj ne go znae obrazloènieto zo{toe proglasen za naroden heroj, no velideka moè da pretpostavi. Prvo, jas bevmnogu izdr`liv i jak ~ovek. Moèv danosam mitralez poln so kur{umi, dobo{i plus u{te redenici so trista i pede-set kur{umi i po nekolku stotini kilo-metri, a vo borbite nikoga{ nepotrebno

ne sum se povlekuval nitu pak me fa}alapanika vo te{ki situacii, raskaùvatoj.

Na Ruski najte{ko mu bilo koga goranile vo blizina na Kavadarci. Kogana{ite borci go zazedoa Vita~evodojdoa kaj mene dvajca prilep~ani ime izvlekoa od dolot. Bev vo koma.Podocna razbrav deka okolu mene imaloraspravija. Se dvoumele {to da pravat somene, dali da me ubijat za da ne im bidamna tovar vo ponatamo{nite borbi ilida me nosat i da me lekuvaat. Za sre}a,ima{e edna medicinska sestra koja imrekla deka moèbi }e bide dobro da me

ispratat vo Grcija dodeka zazdravam. Meka~ija na kow, me odnesoa vo Grcija itamu me izlekuvaa, veli toj.

Veli deka ordenot Naroden herojpove}e mu nanel {teta otkolku {to mukoristel, iako vo dva slu~aja, edna{ voLondon i edna{ vo Moskva, mu zavr{ilgolema rabota. Ruski ne e vo niedna par-tija, nitu pak saka da bide. Na{ata po-beda sekoj treba da ja priznae. Taa na{abroba nekoi pogre{no ja pretstavuvaat,i & davaat srpska ili jugoslovenska boja,a prakta~no toa be{e makedonska borba.Jas sum oti{ol da se boram isklu~itelno

za Makedonija. I vo vojnata i po vojnatase pravele gre{ki. I tutun da sadi{}e napravi{ gre{ka, veli Zabaznoskikoj partizanskoto ime Ruski go dobilporadi toa {to negoviot tatko e Rusin,belogardeec, koj kako mom~e do{ol voPrilep i tuka se oènil za majka mu kojae Makedonka.

Po vojnata Zabaznoski rabotel voKOS, a na etvrtiot plenum po smenatana Aleksandar Rankovi} ja napu{tilslu`bata.

Zabaznoski ima }erka i sin. ]er-kata e omaèna za Makedonec, gradeèninèner so kogo imaat tri deca. @

ivele i rabotele vo London 14 godini.Zetot gi odrùval kompjuterite na edensud vo Velika Britanija. Pred izvesnovreme se preselile vo Solun. SinotSlav~o raboti vo OHIS. Ima zavr{enoMehani~ka matematika na univerzitetotLomonosov. Na ovoj univerzitet mnogute{ko moèa da se zapi{at studenti oddrugite socijalisti~ki dràvi, osvenod Isto~na Germanija. Sin mi go primi-

ja poradi mene. Ne zaradi toa {to imamrusko poteklo, tuku poradi toa {to sumnaroden heroj. Nikoga{ na Rusite ne imrekov deka imam nivno poteklo. Jas se~uvstvuvam Makedonec, objasnuva Zaba-

znoski.Ruski ima navr{eno to~no 84 godini.Veli deka zdravjeto go sluì relativnodobro. Me jade pankreasot, me bolat no-zete, ponekoga{ imam krvarewe od ra-nata {to ja dobiv vo vojnata. Kur{umotkoga pominal go zafatil mo~niot kanali ostavil trajni posledici. Koga bevkaj }erka mi vo London dobiv napad ime odnesoa vo bolnica. Koga treba{e daplati, ja pra{aa }erka mi kade sum raneti koga. [tom doznaa deka sum bil vo par-tizani i sum se boril protiv fa{izmoti rekoa deka ne treba da plati.

ATANAS ZABAZNOSKI - RUSKI NARODEN HEROJ NA MAKEDONIJA

Pi{uva:Viktor Cvetanovski

Zabaznoski veli deka ordenotpove}e mu nanel {teta otkolku

{to mu koristel, iako voLondon i vo Moskva mu zavr{il

golema rabota

vo natre{ni, i mi re~e deka sum goo il o enot Na o en he o . Nemo

ispratat vo Grcija dodeka zazdravam.ka~i a na kow me o nesoa vo G i

NE GO UPOTREBIV ORDENOTZA LI^NA KORIST


8/528


Pra

valinija

Site maski padnaa, site rogovitesi gi pokaàa. Sega to~no znaemekoj e za, a koj protiv promena nadràvnoto ime. I ne ~udi toa{to promenata ja bara Atina, So-

fija, Belgrad ili Tirana. Tie go podelijakola~ot od Makedonija po nejzinata okupa-cija i genocidot vrz makedonskiot narod odBalkanskite vojni 1912-1913 godina. Segasamo iznuduvaat zavr{na legalizacija naokupacijata i genocidot. udi {to kolabo-racionisti na ovie kola~i se doma{nitepredavnici, neovrhovisti i jani~ari.Srpskata inkubacija na Vardarskiot del naMakedonija vo jugoslovenskata federacijai Kumrove~kata {kola iznakotija ednasurija Vodwanci i nivni privrzoci soisti predispozicii i dijagnozi.

Edi koj si, moèbi moè da ja prodavaMakedonija na par~e ili na kilo. Ama ob-vrska na nositelot na javna funkcija nataa dràva e da go brani nejziniot integ-ritet i suverenitet, nejzinoto dostoin-stvo! Odgovornosta, e razli~na. Koga toa gopravi nositel na javna funkcija, toa ne epredavstvo, tuku velepredavsto! Ako pret-sedatelot na dràvata, minister, prate-nik, nositel na javna dràvna funkcijanudi promena na imeto na dràvata, kojae smislata na zakletvata koja ja dale, kogataa funkcija pred site gra|ani ja prezele?Ili, Ustavot, integritetot, suverenitetot idostoinstvoto, na ~ija dràva se kolneledeka }e go branat i {titat, za da sega razgo-varaat i dogovaraat promena na imeto nadràvata ~ij{to leb go jadat?

Se razbira, ima tuka i dobro plateniod Atina. Napravija biznisi, mediumi,steknaa vlast, za da lobiraat vo sopstve-nata dràva za promena na nejzinoto imevo interes na ju`niot ni sosed Atina! Izamislete, na toa se gradat celi partiskiplatformi i strategii.

I zatoa, okolu lagite za imeto koina{ite prodava~i na magla ni gi plasir-aat, oti treba da ja odrabotat cenata kojave}e ja naplatile.

(1)Na{ata dràva ima ustavno ime.LAGA! Makedonija nema ustavno ime,bidej}i nejzinoto ime ne e vostanovenoso Ustavot na dràvata od 1991 ili 1945godina. Makedonija ima samo dràvno ime.Ustavot samo go notira istoriskiot faktdeka ovoj najvisok praven akt se odnesuvaza dràvata Makedonija. Da, Makedonijaima samo edno i edinstveno dràvno ime.Imeto na na{ata dràva se sostoi od samoeden edinstven zbor - zborot Makedonija!Pra{aweto za imeto celosno e zatvorenoso referendumot od 8 septemvri 1991 go-dina, koga narodot i gra|anite odlu~ija

za samostojna i suverena dràva Make-donija bez dodavki i pridavki. Odlukatana referendumot e zadolìtelna. Za neane moè da se arbitrira, se dodeka nebide promeneta so nov referendum. Se do-toga{, razgovorot i dogovorot za promenana dràvnoto ime se bespredmetni, neval-idni, pretstavuvaat flagrantno kr{ewe naUstavot i na me|unarodnoto pravo. Prviotparlamentaren sostav so deklaracija pot-vrdi deka imeto na dràvata e neraskin-livo povrzano so imeto na makedonskiotnarod i nikoga{ ne prifati dvojna for-mula ili kompozitno ime, tuku kako izraz

na dobra volja za re{enie na pra{aweto zaimeto vo odnosite so Atina, kon dràvnotoime Makedonija ja pridodade ustavnatareferenca Republika kako jasna razlikaod istoimenata severna gr~ka provincija,nezavisno od istoriskiot fakt deka Atinataa teritorija (toj del od Makedonija),za prvpat vo svojata istorija ja okupiraso Balkanskite vojni 1912-1913 godinavr{ej}i genocid vrz makedonskiot narodkoj trae do denes.

(2)Makedonija ima kompozitno ime.LAGA! Na{ata dràva nema sloèno ime,sostaveno od dva ili pove}e zbora, vo kom-

pozicija. Imeto na na{ata dràva se sos-toi samo od eden edinstven zbor - zborotMakedonija! Imeto na na{ata dràvane e Republika Makedonija, tuku samoMakedonija. Zatoa i pridavkata od imen-kata Makedonija e makedonska - makedon-sko - makedonski, a ne republi~ka-make-donska, republi~ko-makedonsko ilirepubli~ki-makedonski. Vo razgovorotza imeto, Atina insistira{e da se zabra-ni upotrebata na pridavkata od imenkataMakedonija i sugerira{e za makedonskiotjazik i narod da se prifatat kovanicitejazikot na PJRM i narodot na PJRM.

Vo denominacijata na imeto na makedon-skiot narod Atina otide duri dotamu {topredlaga{e latini~na transkripcija namakedonskiot jazik za imeto na na{atadràva The Republika Makedonija, kojaQubomir Fr~kovski ja stavi vo funkcija.Na grani~nite premini za vlez vo Make-donija, od vremeto na ministeruvawetona Qubomir Fr~kovski vo resorot zavnatre{ni raboti se u{te stojat grani~nitetabli so latini~na transkripcija namakedonskiot jazik Republika Make-donija namesto na angliski jazik kako vopaso{ite The Republic of Macedonia.Makedonskiot jazik nema latini~no pismoi latini~nata transkripcija na imeto nadràvata Makedonija za sekoj stranec e se,samo Republika Makedonija ne!

(3) Predmet ne sporot e promena naprivremenata referenca PJRM vo ON.LAGA! Predmet na sporot ne e promenana privremenata referenca PJRM vo ON.Zad navodnata promena na privremenatareferenca PJRM vo ON vsu{nost se krietrajna promena na dràvnoto ime Make-donija. Dràvite nemaat ime za vnatre{nai ime za nadvore{na upotreba. Postoiedno i edinsteno ime za site upotrebi, iza vnatre{na i za nadvore{na upotreba.Nikoj nema ime za da se gleda sebe si voogledalo ili samiot da se proziva, tukuza drugite da go prepoznaat koj e. Neza-visno kako se pi{uva na razli~ni jazicii nivnite pisma. Medijatorot na ON MetjuNimic svoevremeno predlaga{e vo Ustavotna Makedonija upotreba na dve imiwa.Makedonija zna~i, ne razgovara za zamenana vremenata referenca vo ON, zatoa {totaa po pravilo bi trebalo da se odnesuvasamo za vo ON. EU i NATO ne se ~lenki ilidel od sistemot na ON, no gr~koto veto zaimeto na dràvata Makedonija se odnesuvatokmu za ~lenstvoto na Makedonija vo oviesojuzi na dràvi.

(4) Dokolku ne postigneme kompro-mis za imeto so Grcija, Sovetot na ON }e

ni opredeli ime! LAGA! ON ili koj ida e organ na ON ne opredeluvaat ime nadràvite. Imeto na dràvata e neotu|ivo ineprikosnoveno pravo na dràvite - zemji~lenki na ON! Na Makedonija pri priemoti bea nametnati dva dopolnitelni uslovi:da bide primena pod vremenata refer-enca porane{na Jugoslovenska RepublikaMakedonija i da razgovara za razlikataza nejzinoto ime so ju`niot sosed podpokrovitelstvo na ON. Patem, od rezolu-cijata na Sovetot za bezbednost na ON neproizleguva obvrska za promena na imetona dràvata, tuku razgovor za razlikata za

DESETTELAGIZA IMETO

Pi{uva: Todor Petrov


9/529

Prava linija

imeto na na{ata dràva so ju`niot sosedGrcija. A, toa ne podrazbira samo razgovorza imeto, tuku se {to ja ~ini taa razlika:granicata, voenite reparacii, imeto namakedonskiot narod, makedonskiot jazik,pravata na Makedoncite vo Grcija, imot-nite i gra|anskite prava na nasilno pro-gonetite Makedonci od Egejskiot del naMakedonija od Balkanskite vojni do denes,Vardarskiot sliv i slobodnata zona voSolun. Nitu pak, priemot na Makedonija podreferencata PJRM }e be{e mo`no ako zatoa ne se soglase{e toga{niot premierBranko Crvenkovski, vo imeto na dràvataMakedonija. Voobi~aena procedura e pripromena na imeto zemjite ~lenki na ON, sopismo na ministerot za nadvore{ni rabotisamo go izvestuvaat generalniot sekretarna ON, koe toa izvestuvawe go distribuirado site zemji-~lenki na ON i proceduratazavr{uva bez rasprava. Zatoa, nezavisnood tekot na razgovorite, nikoj ne moè dai nametne ime na Makedonija, ako nekoj vonejzino ime toa ne go prifati (premierotili pretsedatelot na dràvata).

(5)I da postigneme kompromis odnos-no promena na imeto, toa ne zna~i promenana identitetot na narodot! LAGA! Imeto nanarodot e neraskinlivo povrzano so imetona dràvata. Sekoja promena na imeto nadràvata ostava trajni posledici po imetona makedonskiot narod odnosno negoviotidentitet i }e gi destabilizira zemjata i

regionot. Zatoa, ne postoi mo`nost za prom-ena na dràvnoto ime {to nema da prediz-vika trajna promena na imeto na makedon-skiot narod. Nekoi velat, pa i vo vremetona porane{na SFRJ ostanavme Makedonci.Da, ama porane{nata SFRJ be{e federacijana {est dràvi (Slovenija, Hrvatska, Bosnai Hercegovina, Crna Gora, Srbija) i Make-donija! Vtorata Svetska Vojna trajno ja iz-meni segregacijata od porane{noto Kral-stvo na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Zatoamakedonskiot narod i se priklu~i kon jugo-slovenskite partizani, bidej}i KPJ prifa-ti dràva na makedonskiot narod i bidej}iTito na ostrovot Vis prifati dogovor so

delegacija na Makedonija predvodena odprviot makedonski pretsedatel ento zaobedinuvawe na Makedonija, so site nejzinidelovi okupirani vo Prvata i Vtorata Val-kanska vojna vo Bugarija, Grcija i Albanija.

(6) Za priemot na Makedonija vo EU iNATO treba samo soglasnost od Sobranieto.LAGA! Za pristapuvawe na Makedonija vosojuz so EU i NATO odlu~uvaat gra|anite nareferendum, vo soglasnost so ~lenot 120 odUstavot. Imeno, predlog za stapuvawe vo so-juz ili zaednica so drugi dr avi ili istapu-vawe od sojuz ili zaednica so drugi dràvi

moàt da podnesat pretsedatelot na Repub-likata, Vladata ili najmalku 40 pratenici.Odlukata za stapuvawe ili istapuvawe odsojuz ili zaednica so drugi dràvi ja done-suva Sobranieto so dvotretinsko mnozin-stvo glasovi od vkupniot broj pratenici.Odlukata za stapuvawe ili istapuvawe odsojuz ili zaednica so drugi dràvi e us-voena, ako na referendum za nea glasalomnozinstvoto od vkupniot broj izbira~i.Sobranieto odlu~uva samo za priem na zem-jata vo me|unarodni orgaizacii. EU i NATOne se me|unarodni organizacii, tuku sojuzina dràvi, EU - politi~ko-ekonomski sojuz,a NATO voen sojuz na dràvi.

(7)Otkoga }e vlezeme vo EU i NATO, }esi go vratime imeto. LAGA! I Ruskiot Carja prodal Aqaska na Amerikancite za edengrst zlato, ama sega nema {ansa Ruskata Fed-eracija da ja povrati od SAD. Za istoriskitegre{ki re~isi i da nema popraven. Promena-ta na imeto na dràvata Makedonija, imaj}igi predvid site istoriski hipoteki na taatema, ja otvora pandorinata kutija na Bal-kanot, vo odnosite so site sosedi koi Make-donskata dràva ne ja priznavaat po siteosnovi: ime, granici, teritorija, kultura,jazik, narod, Crkva. Se otvora pra{awetoza odnosite so albanskata zaednica vo ram-kite na Republikata! A, seto toa, dolgoro~noi trajno ja destabilizira Makedonija i re-gionot. Se menuva pozicijata na delovite namakedonskiot narod vo sosednite zemji na

Republikata. Nas ne ne narekuvaat Maked-onci vo svetot samo zatoa {to taka se ~uvst-vuvame, tuku zatoa {to i imeto na dràvatani e Makedonija. Nezavisno od Va{etoetni~ko poteklo, za cel svet ste Makedonecako ste nositel na makedonski paso{ na koego pi{uva imeto na dràvata Makedonija.Dokolku na toj paso{ pi{uva u{te ne{to,nezavisno od Va{ata deklaracija, koj stei {to ste, site }e Ve narekuvaat taka kako{to }e bide napi{ano imeto na Va{atadràva na paso{! So Gorna Makedonija }eostanete za cel svet Gorno-Makedonci, soSeverna Makedonija za cel svet }e osta-nete Sverno-Makedonci. Ne postoi dràva

Ju`na Makedonija, ne postoi dràvaDolna Makedonija! Vo Grcija ostanuvasamo Makedonija! A {to }e bidat Maked-oncite vo Pirinska Makedonija, vo EgejskaMakedonija, vo Albanija, vo Srbija? Samodoma{ni mediokriteti moàt da vlezat voavantura, slepi za vlast i slast za pari!

(8)Sporot so imeto e na{ problem soGrcija, a ne problem na EU i NATO. LAGA!Sporot za imeto so Grcija ne e problemme|u Makedonija i Grcija, tuku me|u Make-donija i EU i NATO. Makedonija ne vodibitka za imeto so Atina, tuku so Brisel i

Strazbur. Anglija i Francija ja sozdadoaovaa kreatura od Atina kako dràva Grcija,tie istoriski ja sledea nejzinata agresijaso okupacija. Makedonija gi ispolni kri-teriumite za ~lenstvo vo EU i NATO, EU iNATO imaat dol`nost da ja vrazumat naci-fa{isti~kata politika na Atina premaMakedonija i da ja prinudat da ja prifatiMakedonija vo EU i NATO. Makedoncite od

site delovi na Makedonija vo celiot svetgo prifa}aat ~lenstvoto na Makedonijavo ovie sojuzi na dràvi, me|utoa dokolkugr~kiot genocid vrz makedonskiot narod iantimakedonizmot na Atina se vrednost zasolidarnost so zloupotreba na gr~koto vetoza pristap na Makedonija vo ovie sojuzi,Makedoncite vo celiot svet go otfrlaat~lenstvoto vo EU i NATO!

(9) EU i NATO nemaat alternativa.Se drugo ne e koncept za razvoj, tuku naporeìvuvawe i izolacija. LAGA! Make-donija pokraj evro-atlantskite gi prefer-ira i evro-aziskite integracii posebno

so Turcija, Ruskata Federacija, Kina i In-dija. Makedonija mora da sklu~i strate{kienergetski dogovor so Ruskata Federacijadokolku saka dolgoro~no da go re{i en-ergetskoto pra{awe ili da stane atrak-tivna destinacija za stranski investicii,bidej}i energensite igraat bitna uloga vosekoja stranska investicija.

(10) Mora da se najde kompromis soGrcija dokolku Makedonija saka da stane~lenka na EU i NATO. LAGA! Edinstveniotkompromis so Atina ve}e go stori prviotpove}epartiski parlament: kon dràvnotoime Makedonija ja pridodade ustavnata

referenca Republika kako jasna razlikaod istoimenata severna gr~ka provincija.Toa e edinstvenoto prifatlivo kompro-misno re{enie za dvete strani, kako izrazna trajno makedonsko-gr~ko pomiruvawei dogovor za traen mir i dobrososedstvome|u Makedonija i Grcija. Se razbira, soednostrana izjava na makedonskiot par-lament koja moè da bide deponirana voON deka, kulturata i istorijata na Make-donija ne se ekskluzivno pravo, tuku delod kulturno-istoriskiot identitet nasite balkanski demosi kako sovremenipoliti~ki nacii vo ~ija{to osnova e make-donskit etnos, nezavisno od razlikite vo~itaweto na istorijata, duri i nezavisnood razlikite me|u sovremenite literatur-ni jazici kako proizvod na sovremenitepoliti~ki nacii. Pritoa pretsedatelot ipremierot mora da go izvestat generalniotsekretar na OON deka Makedonija vedna{i bezuslovno go prekinuva razgovorot zadràvnoto ime Makedonija i go vospostavu-va vo OON i site me|unarodni organiza-cii, so edinstvena mo`nost za upotrebana ustavnata referenca Republika, bezlatini~na transkripcija na makedonskiotjazik tuku na angliski jazik The Republicof Macedonia so me|unarodniot kod MK,odnosno MKD.

imeto na na{ata dr v so u`niot sosed mo at da podnesat pretsedatelot na Repu -

MAKEDONIJA


10/52


10

Perisko

p

Pi{uva:Sotir Kostov

Stanuva zbor za odnosotpome|u politi~kata par-tija SDSM koja samata sebese nare~e dràvotvornapartija i Branko Crven-

kovski t.n. dràvnik. Definitiv-no i SDSM kako politi~ka partija iBranko Crvenkovski kako pretseda-tel na Republika Makedonija se vokriza. ]e se posluàm so mal vovedvo temata. Vo umetnosta moèbi

najdobro moè da se identifikuvafenomenot na kriza na li~nost (ili~nost vo kriza). Taka, nekonven-cionalno gledano, romanot Zlo~ini kazna na Fjodor Dostoevski esvoeviden diskurs za krizata. Neg-oviot junak, Raskoqnikov, e tipi~nali~nost na kriza-~ovek zaroben vohaos, nered i zbrka. Samoto negovoime-metafora ja pokaùva sostoj-bata na svest i psiha na moderniot~ovek.

Dokolku vnimatelno ja sledimemetodologijata na sociologijata naruskiot romanot, }e vidime deka imnogu drugi likovi kako {to se Ev-genije Owegin ili Ivan Karamazovse li~nosti na kriza od koja ba-rem naizgled nema izlez. Krizata,sakale tie ili ne, stanuva nivnimodus vivendi. Denes do krajnoste dovedena recentnata kriza nadkrizite koga e vo pra{awe SDSM ipolitikata {to ja sproveduva, vo od-nos na poslu{nosta kon eden ~ovek-Branko Crvenkovski, koj vo momen-tot nitu e ~len na taa partija nitu

pak e nositel na bilo kakva izbornaili po~esna funkcija.

Moram da potsetam deka in-telektualniot korelat, ili teor-iskiot odraz na op{testvo vo krizavo 20-ot vek be{e i se u{te e eg-zistencionalizmot, ili poto~nofilozofijata na apsurdot. Dekasovremenata politi~ka kulturainherentno e op{testvo na krizapokaùva i faktot {to apsurdnatafilozofija se pojavi vo vekot na

apsurdot -20-ot vek, vek vo koj sepojavi romanot Stranec ~ij glaven

junak Merso sosema o~igledno evistinska li~nost na krizata. ZaMerso, kako i za negoviot arhetip-ski ideal-moderniot ~ovek- krizatana li~nost stana i ne prestanuva da

bide svoevidno conditio humana.Samo vo takvo psiho - socijalnoopkruùvawe legitimno e AlberKami vo zbirkata na esei Mitot zaSizif da go napi{e i slednoto:Navistina postoi samo eden se-riozen filozofski problem-samo-ubistvoto. Vo osnova krizata napoliti~kata partija SDSM-od krizana duhovnosta do kriza na slobo-data-moè da se supsumira kakouàsna kriza na smislata. Tokmu

zatoa, dokolku se posluìme sodefinicijata na Alber Kami, SDSMe apsurdna politi~ka partija, anejzinite ~elnici i dobar del od~lenstvoto se apsurdni lu|e koise bavat so politika. Egzistiraat,bilo kako poedinci vo politikataili politi~ka partija vo celost,edinstveno za da gi ispolnuvaatèlbite na eden ~ovek. Zamislete,toa se slu~uva vo 21-ot vek.

Zabeleùvate, stanuva zbor zaprikazna koja se odnesuva za odno-sot pome|u politikata i moralot.Ovde }e prodolìme so eden ci-tat od kriminalisti~kiot ànrna knièvnosta. Stanuva zbor zakratok dijalog vo koj u~estvuvaslavniot detektiv [erlok Holms:Dali moèbi ima u{te ne{to na{to sakate da ni skrenite vnimanie,vo vrska so ~udnoto odnesuvawe naku~eto od minatata no}? Negoviotsogovornik odgovara: Ku~eto mina-tata no} ni{to ~udno ne napravi,na toa [erlok Holms dodava: Patokmu toa e naj~udno.

So politikata, osobeno poli-tikata {to ja sproveduva BrankoCrvenkovski rabotite se mnogusli~ni: toj sozdade tolku ishitrenna~in na manipulirawe so lu|eto{to prose~niot ~ovek ne e vo sos-tojba kriti~ki da reagira i da sesprotivstavi na takvata manipu-lacija. Za takvo ne{to, kako {to ekriti~kiot pristap kon modernatamimikriska politika (na Branko

Crvenkovski), neophodna e prefi-neta analiti~nost na filozofskiotum ili pak profesionalen detek-tivski odraz na eden [erlok Holms.Bez ova na prose~nata ~ove~ka svesti se uskrateni privilegijata i pra-voto na elementarna dilema i osno-ven somne` vo kontekst na toa: {to,kako i zo{to rabotat politi~aritevo politikata {to ja sproveduvaat.No za ova g. Branko Crvenkovskivoop{to nema grià na sovest. Vo

POLITIKA NA POSLU[NOST ILI POLITI^KO SAMOUBISTVO

POLITI^KI RIKO[ET

SDSM e apsurdnapoliti~ka partija,a nejzinite ~elnici

i dobar del od ~lenstvoto selu|e koi se bavat so politikana poslu{nosta kon eden~ovek - Branko Crvenkovski,koj vo momentot nitu e ~lenna taa partija nitu pak enositel na bilo kakvaizborna ili po~esnafunkcija.


11/5211

Periskop

momentite koga negovata porane{napoliti~ka partija SDSM za prv patse obide da vovede principi vonejzinoto dejstvuvawe vo kontekstna odgovornosta za srabotenotoili ne srabotenoto ( izgubeniteparlamentarni izbori), izrazenopreku neotpoviklivata ostavka naliderot Radmila [ekerinska i iz-borot na nov rezerven ~elnik navonredniot kongres, vo`dot BrankoCrvenkovski re~e: STOP! Toa taka nemoè! Za toa jas se pra{uvam i jasodlu~uvam.

Gospoda, ova ne e za veruvawe.Edna{ rekov, a sega }e povtoram,toa e pobeda na apsurdot nad logi-kata. Poraz na zdraviot razum. Toae kukavi~ko odnesuvawe. No, toane e ni{to novo koga e vo pra{aweBranko Crvenkovski, ~ovekot koj 17godini ja zalaùva i uspeva da jaizmami svojata politi~ka partija,najbliskite sorabotnici, no i ce-lata makedonska javnost. Mnogu e

~udno {to edna politi~ka partijakako {to e SDSM koja saka da biderelevanten faktor na politi~katascena vo Republika Makedonijaprifa}a edna vakva servilna ulogai polo`ba nametnata od samo edenedinstven ~ovek. Moèbi nekoj }ere~e deka toa ne e to~no. No, do-kolku postoi takov }e treba da znaedeka se soo~uva so neminovnosta odobjasnuvawe na toa kako i zo{to seslu~i SDSM na vonredniot Kongresda izbere v.d. pretsedatel, abolici-raniot, amnestiraniot ili pomilu-vaniot Zoran Zaev - ~ija edinstvenauloga e {est do osum meseci da mu

ja ~uva pretsedatelskata foteqa voSDSM na Branko Crvenkovski. Meneova mi li~i na nekoj nov ~uden vidna politi~ka zamrznatost, kaànoso jazikot na Fridrih Ni~e toa epoliti~ki parafenomen sostojbana resantiment svojstveno samo zaSDSM-partija vo li~na sopstvenostna Branko Crvenkovski.

Se rodiv i pove}e godini iveevvo socijalizam ili komunizam (nee bitno), no jas vakva politika naposlu{nost nitu vo toj nitu vo ovojsistem nemam sretnato. Moèbi vosistemot {to go napu{tivme 1991godina toa be{e i na nekoj na~innormalno, no za dene{niot sistemna parlamentarna demokratija tvr-dam deka e ramno na politi~ko sa-moubistvo. Japoncite koi mnogudobro znaat {to e moral, a osobenomoral vo politikata za ovoj fenomenmoàt da re~at: SDSM samata nadsebe izvr{i politi~ko harakiri.

Vremeto pred nas ova }e go pot-vrdi, i dokolku toa se slu~i sigurnonema da likuvam i da se ~uvstvuvamkako dobar prognozer. No, mo`no evremeto ova i da ne go potvrdi. Votoj slu~aj }e bidam dolèn na SDSMi na Branko Crvenkovski da im seizvinam. Da bideme ìvi - }e vi-dime.


12/52


12

Perisko

p

Avtor ste na obemen poetskiopus. Kakvo e mestoto na poezijata vova{iot ìvot? Kade ja nao|ate poets-kata inspiracija i dali e taa del odva{eto sekojdnevje?

Site nie ja ìveeme ve~nosta namigot, i vo toa e seta ubavina i bogat-stvo na ìvotot. Velam site, no site

nie ne go razbirame toa i vo toa e ra-zlikata me|u nas. Inaku, odgovorot napra{aweto: {to zna~i poezijata voìvotot, no i ìvotot vo poezijata, vonajeksplicitna forma se nao|a vo moja-ta posledna kniga Pedeset dopevawa,koja e organski del od edna celina, za-edno so prethodnata stihozbirka Pede-set pesni. Taa celina e edna faza odmojata rabota na poezijata koja se raz-likuva od ona {to dotoga{ go objavuvav.Vsu{nost, knigite Pedeset pesni iPedeset dopevawa pretstavuvaat edenpoetski proekt so naglasen aspekt nasubjektot {to sozdava. Pred toa gi ob-

javiv stihozbirkite Slika {to sogoru-va, Kafez, Di{i dlaboko, Odyiv nazdivot, Podvi`ni to~ki, Grebnatin-ki i Ikra vo slavinata. Vo posebniknigi, izbori od mojata poezija se ob-

javeni na srpski, albanski i na ~e{kijazik, a moi pesni se vlezeni vo antolo-gii na makedonskata poezija izdavanivo Anglija, Belgija, [vedska, [pani-

ja, Turcija, Rusija, e{ka, Slova~ka,Malezija, Polska i vo drugi zemji. Setoova zboruva deka niz godinite e ostavannekakov tvore~ki znak i toa me ispol-nuva so osobeno zadovolstvo.

DA SE @IVEE

Razgovara{e:Miroslav Naumovski - Lav

D-R VELE SMILEVSKI, POET I PROFESO


13/5213

Periskop

Vie ste dobitnik na niza priz-nanija me|u koi i na nagradite KrsteMisirkov za novinarstvo i Aco[opov za poezija. Dali dobivawetona knièvnite nagradi zna~i i podo-bruvawe na statusot na avtorite kajnas?

- Samoto sozdavawe e vo funkcijana statusot na pisatelot. Mislam natvore~kiot status, na profilacija ivrednosti. Nagradite se edna od for-mite koi imaat vlijanie na svesta zavrednostite, a so toa i na statusot napisatelot. Privilegija e za avtorotnegovoto delo pravovremeno da bidevalorizirano i afirmirano. Vo ovojodnos knièvnite nagradi imaat svoezna~ewe. Tie na poseben na~in jadobliùvaat knigata do recipientot i

ja stimuliraat avtorovata komunikaci-ja so svoeto vreme.

Moète li kako pisateli i in-telektualci aktivno da dejstvuvatevo soodvetnite krugovi vo zapadno-evropskite zemji za da i se pomognena na{ata dràva vo evrointegra-ciskite procesi?

- Tie procesi imaat pravila na igra,

utvrdeni formi na institucional-izirano dejstvuvawe preku strukturitena dràvata. Pisatelite, umetnicitevoop{to, intelektualcite, moàt dadejstvuvaat i go pravat toa na nivo naafirmacija na idei i vrednosti koise inkorporiraat vo evropskite stan-dardi. Ima edna fraza koja e izlitenaod upotreba, no vo su{tina e to~na, kojaveli deka nas vo svetot ne prepoznavaatspored vrednostite vo kulturata i voumetnosta. Evropa ima ~uvstvo za visok-ite dostreli vo ovaa oblast, no tie nemoàt da imaat konkretna upotrebna

vrednost vo zadovoluvaweto na krite-riumite za vklu~uvawe na na{ata zemjavo evrointegracionite procesi. Stanu-va zbor za sloèn splet na okolnosti(op{testveni, politi~ki, ekonomski),no toa ne zna~i deka tvorcite treba dabidat nemi svedoci na tie procesi.

Da se navratime vo va{eto det-stvo. So {to be{e toa ispolneto ise nasetuva{e li u{te toga{ qubov-ta kon pi{aniot zbor? Koj e migotkoj odigra uloga vo razvivaweto nava{iot interes vo taa nasoka?

Detskite i mlade{kite godini gipominav vo Bitola, no jas sum rodenvo Demir Hisar, planinski, izrazitoruralen kraj so triesetina sela odkoi izlegoa mnogu u~iteli i mnogu pi-sateli. Vo Makedonija nema drug tolkumal region so tolku mnogu pisateli.

VE^NOSTA NA MIGOT

PO NOVINARSTVO


14/5214


Ok

o

Ima ne{to posebno drago koga eve,vaka, spored mestoto na ra|awe }e sepotsetam na moite kolegi od razli~nigeneracii, so razli~ni tvore~ki opre-delbi i razli~ni estetski dostreli:vo Sloe{tica se rodeni Petre M. An-dreevski, Qube Cvetanovski i JordanPlevne{, vo @van se rodeni Boìn Pav-lovski i Rade Siljan, od Sapotnica seRadovan P. Cvetkovski i Goce Dimovski,od Mrenoga e Gorjan Petreski, vo Os-trilci se rodeni Petar T. Bo{kovski iJozo T. Bo{kovski, od Rastojca e HristoPetreski itn. Jas sum roden vo NovoSelo i na trigodi{na vozrast sum pre-selen vo Bitola za vreme na migracion-ite procesi vo po~etokot na pedesettitegodini na minatiot vek. Vo Bitola, votoj ubav grad, so dolga i bogata kulturnatradicija, zavr{iv osnovno i srednoobrazovanie. Toa be{e period na moiteliteraturni po~etoci. Vo 1965godina stanav ~len na liter-aturniot klub Stale Popov.Vo eden mandat bev pretseda-tel i glaven urednik na pub-likacijata {to ja izdava{eklubot pod naslov Pateki.Nezaboravni se sredbite idiskusiite {to gi imavme voklubot. Taa atmosfera, takvakakva {to jas ja doìvuvav,be{e nepovtorliva. Taa at-mosfera me osvoi, ednostavnome ponese po eden pat koj eve,trae ~etiriesetina godini,pat koj nose{e i nosi mnogunespokojstva, i neizvesnosti,ponekoga{ i nedorazbirawa,no pat koj me ispolnuva sozadovolstvo, za{to na nego se~uvstvuvam svoj i svojski gopravam ona {to smetam dekamoàm i znam da go pravam.

Kakvi bea studentskitegodini? Koi vi bea profe-sori i koi avtori toga{ vepreokupiraa?

Vo Skopje dojdov vo 1969godina, na studii na Filozof-skiot fakultet, grupa knièvnost. Imavsre}a na ovoj fakultet da mi predavaatprofesori, nau~nici, teoreti~ari, av-

tori od formatot na Blaè Koneski,Dimitar Mitrev, Haralampie Polena-kovi}, Kiril Penu{liski, kako i pom-ladite Aleksandar Spasov, Gane Todo-rovski, Georgi Stalev. Knièvnataatmosfera vo Skopje toga{ ima{e edenposeben {mek i intenzitet. Taka, ba-rem, ja doìvuvavme taa atmosfera nie,mladite pisateli, koi vo tie godinise sobiravme vo Domot na grade`niterabotnici Ko~o Racin. Tie sredbi beaispolneti so eden naglasen entuzijazamvo literaturnite nastapi i raspravii,so edna ~udna, usvitena èlba za afir-

macija.Toa be{e period koga makedon-skata knièvna konfrontacija be{eve}e zavr{ena. Vo op{tata literaturnasituacija se ~uvstvuvaa pridobivkite iperspektivite {to gi nude{e estetski-ot pluralizam kako eden {iroko otvo-ren proces. Poetite na tretata gener-acija, po silniot nalet, bea etabliranii visoko vrednuvani Nie, koi toga{ gipravevme prvite poseriozni ~ekori voliteraturata, pi{uvavme porazli~no odona {to go sozdavaa poetite na taa stru-

ja. Pi{uvavme porazli~no so ~uvstvodeka eden vaèn prostor ve}e e osvoeni deka vrednostite vo toj prostor imaatsvoja prepoznatlivost, imaat svoe ime.Deneska taa razli~nost e povidliva ive}e kriti~ki tolkuvana i verifiku-vana.

[to zna~e{e za vas novinarskata

rabota, kade rabotevte kako novi-nar?

Kako novinar po~nav da rabotam nasamiot po~etok od studiite. Nekolkumeseci bev sorabotnik vo Studentskizbor a od 1971 godina bev profesion-alen novinar na vesnikot Nova Make-donija. Toa be{e vreme koga odanostana novinarstvoto se mere{e so ~uvstvo-to za mirisot na olovoto i pe~atarskataboja. Za desetina godini rabota vo NovaMakedonija, gi minav site fazi vo raz-vojot na novinarskata profesija: od in-formator i izvestuva~ do komentator irecenzent. Vo taa ku}a imav mo`nost dagi zateknam vtemeluva~ite na makedon-

skoto sovremeno novinarstvo BrankoZarevski, Bane Kova~, Atanas Stefanov.Najneposredno rabotev so zna~ajni im-iwa vo makedonskoto novinarstvo, me|ukoi bra}ata Jordan i Dim~e Braànski,Naum Na~eski, Sveto Serafimov, CvetanStanoevski, moite prvi urednici Vero-qub Andonovski i Jovan Pavlovski,Branko Varo{lija i sekako Ante Pop-ovski, kako direktor na Nova Make-donija i kolumnist od visok rang.Potoa od 1980 do 1985 godina rabotevvo Makedonskoto radio, kako urednikna emisijata Literaturen mozaik.Od 1994 do 1997 godina bev akrediti-ran novinar na Makedonskoto radio zazemjite od Sredna Evropa, so sedi{te voPraga. Toa be{e vreme koga od Minhenvo Praga se preseli radioto SlobodnaEvropa, a za mene toa be{e mo`nost dase zapoznaam so novite metodi i na~ini

na rabota {to gi praktikuva{eeden od najpresti`nite mediu-mi na na{eto vreme. Ova i vakvonovinarsko pate{estvie be{erezultat na nepristorena qubovi odanost kon ovaa profesija- te{ka, sloèna i odgovorna,no vo isto vreme prekrasna inepovtorliva. Profesija kojanema alternativa.

Kako gledate na dene{natasituacija vo uslovi na mnogupe~ateni i elektronski me-diumi?

Vo tranzicioniot peri-od makedonskoto novinarst-vo doìvea preporod. De-mokratskite procesi go napravijasvoeto: sega nikoj ne moè iline bi trebalo da ima monopol nainformacijata, {to zna~i dekanikoj ne moè da ima monopolna vistinata. Faten e ~ekorot sorazvienite mediumski sredini,faten e terkot na razvienite de-mokratii, ima dovolen prostor iza dokaùvawe na svoite novi-narski vrednosti i za kaùvawena svojata vistina. Se razbira,

vo edna takva situacija moè da ima isu{tinski nedorazbirawa i dijametral-no sprotivni stavovi. Nedorazbirawata

ponekoga{ doa|aat od pogre{notosfa}awe na pozicijata na novinarite inovinarskata rabota i od poklonicitena taa profesija i od recipientite. Dase razbereme: nikoj ne treba da o~ekuvanovinarite da bidat lekari za anomali-ite i bolestite na op{testvoto. Dobritenovinari se samo dobri dijagnosti~ari,a seta rabota natamu treba da jaizvr{uvaat drugi, naj~esto onie koiim se lutat na novinarite. Jasno e dekanovinarite ne moàt neposredno da gomenuvaat svetot, tie moàt da vlijaatna svesta za toj svet, {to zna~i deka


15/52

Oko

15

moàt so silata na argumentite, kakoobjektivni i konstruktivni profesion-

alci da se obidat na posreden na~in dago menuvaat svetot. Se razbira, vo pozi-tivna nasoka.

Profesor ste na Studiite po no-vinarstvo na Pravniot fakultet voSkopje. Zadovolni li ste kako se raz-vivaat va{ite studenti po novinarst-vo?

Na Studiite po novinarstvo naPravniot fakultet vo Skopje angaìransum od samite po~etoci i eve, rabo-tam ve}e 30 godini. Gi sakam, gi

po~ituvam i im se voodu{evuvam namoite studenti, idnite novinari. Tie

mladi i umni deca na ne celi 19 godinise soo~uvaat so beskrajnata belina nalistot {to celiot svoj raboten vek trebada ja ispolnuvaat so zna~ewa i poraki.Otkako }e go pre~ekorat redakciskiotprag niv gi ~ekaat mnogu isku{enija.Vsu{nost, jas kako profesor, no i kakonovinar - prakti~ar dolèn sum da impredo~am, u{te na po~etokot, deka vis-tinskata {kola za novinarot e redak-cijata. Fakultetot gi dava generalnitenasoki, gi utvrduva osnovite, a se drugose slu~uva vo redakcijata. Inaku, moetoiskustvo na Studiite po novinarstvo, no

i iskustvoto kako profesionalen novi-nar, rezultiraa vo nekolku knigi. Prvin

ja objaviv knigata Aspekti na novinar-skata teorija i praktika, so posebenosvrt na novinarskite ànrovi. Potoasleduva{e Novinarski leksikon soprimeri od novinarskata praktika, kakoi izbor od moite novinarski kritikiprethodno objavuvani vo pe~atot. Mojnajnov trud od ovoj domen e knigata Il-

jada novinarski termini, prezentira-ni paralelno na makedonski, angliski,francuski, germanski i ruski jazik.

Bevte pretsedatel na Sovetot naStru{kite ve~eri na poezijata i pret-sedatel na Dru{tvoto na pisatelitena Makedonija. Kako go gledate va{etou~estvo vo knièvniot ìvot kaj nas.

Za pretsedatel na Sovetot naStru{kite ve~eri na poezijata bev iz-bran vo 1979 godina. Toa be{e vremekoga Stru{kiot poteski festival be{evo svojot zenit: toj be{e ve}e afirmi-

ran kako najgolema poetska mani-festacija vo svetot. Gradot na bra}ataMiladinovci stana poetsko sredi{tena svetot. Jas toga{ bev relativno mladi ispolnet so entuzijazam. @iveev somislata deka u~estvuvam vo tie va`niprocesi preku koi makedonskata litera-tura i kultura se afirmiraa {irum sve-tot. Za pretsedatel na Dru{tvoto na pi-satelite na Makedonija dojdov vo 2000godina. Rabotev dva mandata do 2004godina. Toa be{e eden delikaten periodza makedonskata pisatelska asocijacija,so ogled na celokupnata sostojba vo kojase nao|a{e na{ata zemja.

Bevte ruski stipendijant na Uni-verzitetot Lomonosov vo Moskva ilektor po makedonski jazik i lit-eratura na Karloviot univerzitet voPraga. [to zna~ea za vas ovie izle-guvawa i prestoi vo drugite jazi~ni,kulturni i nau~ni sredini?

Vo 1989 godina zaminav vo Moskva,na ednogodi{en studiski prestoj naUniverzitetot Lomonosov, kako ruskistipendijant. Gi prou~uvav ruskite for-malisti i del od tie metodi primenivvo rabotata na mojata doktorska disert-

acija posvetena na razvojnite procesina makedonskata literatura odrazeni nastranicite na literaturnata periodikaod 1945 do 1985 godina. Vo 1994 bevizbran za lektor po makedonski jazik iliteratura na Karloviot univerzitet voPraga. etirigodi{niot prestoj vo Pra-ga be{e vreme na zapoznavawe na ednakultura, jazik, literatura, zapoznavaweso eden narod so evropski tradicii.Iskustvata od Moskva i Praga za mojotnatamo{en razvoj vo oblasta na liter-aturata i novinarstvoto imaa osobenozna~ewe.


16/5216


Re

~Po~ituvani!

So godini, ako ne i pove}e od ednadekada, gi slu{ame i ~itame stavovite

na g. Cuculovski vo odnos na vovedu-vaweto na veronaukata vo obrazovniotsistem na R. Makedonija. Dosega, ne pam-tam nekoj da sporel so nego na ovaa tema,od prosta pri~ina {to nie koi mislimepoinaku sme pove}e od svesni deka vosvetot i vo op{testvoto vo koe ìveeme,normalno e da postojat lu|e so razli~nimislewa i deka, od demokratski aspektpoglednato, e sosema vo red sekoj daima pravo da si go kaè svoeto mis-lewe. Ovoj pat, vo poslednoto intervjudadeno za va{iot cenet vesnik, duri ig. Cuculovski se nadmina samiot sebe.Ponesen od svojata pogazena gordost

i sueta, ovoj ve}e dokaàn bogoborecso sta`, manifestira{e nevidena om-raza i bezobrazluk kon pravoslavnotosve{tenstvo vo R. Makedonija i konbibliskata mudrost i hristijanska te-ologija voop{to. Vo celost poglednato,intervjuto se odlikuva{e so brojnikontradiktornosti, prizemni babi-ni predrasudi - nesfatlivi za edenuniverzitetski profesor i intelek-tualec i nepoznavawe na su{tinatana temata za koja se zboruva, so {to,tvorecot na ovoj galimatijas od zbo-rovi se etablira{e sebesi kako redokprimerok na indoktriniran recidiv od

minatoto i muzejski eksponat so samos-vojna lai~ka negramotnost.Na po~etokot od svoeto intervju

ovoj tipi~en kabinetski konformistse àle{e na nekakvi pritisoci koigi trpele negovite porane{ni stu-denti, a sega u~iteli, predizvikani odnemaweto u~ebnik, skroen spored neg-oviot nepristrasen plan i programa zaizu~uvawe na istorijata na religijata.Izgleda i samiot ne e svesen {to zna~ivo su{tina pritisok na delo, koj niekako verski organizacii gi trpevmevo poslednite 60-tina godini i toa vosvojata tatkovina. Se pra{al li kako li

se ~uvstvuvale na{ite verou~iteli i vo2002 g., pri prviot obid za voveduvawena veronaukata vo u~ili{tata i segapri odbivniot stav na nekoi direktorii nastavnici pri nivnata pojava vou~ili{tata i kakvi li s$ pogrdni zbo-rovi i poniùvawa ne se iznaslu{alevo u~ili{nite kancelarii. Za orga-niziranata hajka od mediumite po ovapra{awe nema potreba ni da spomnuvam.Izgleda za prethodnore~enovo nikoj muse nema javeno. Nemaweto u~ebnik poovie dva predmeta e sekako problempred koj ne treba da se zazmiùva, no da

se pretstavuva ova kako pritisok, menemi li~i samo kako la`no izmisluvawena nekakva rtva, koja bara soàluvaweod op{testvoto. Na g. Cuculovski nikoj

mu nema kaàno deka vo nekoi u~ili{tavo Povardarskiot region direkto-rite, rakovodeni od svojata li~na ilipoliti~ka predrasuda voop{to nemaasprovedeno anketa vo svoite u~ili{ta,ili, i ako imaa svikano roditelskisostanok otvoreno agitiraa vo polzana istorijata na religiite, psiholo{kideluvaj}i im na roditelite deka epodobro da izberat da izu~uvaat isto-rija na religijata bidej}i so toa nemada gi delat decata, a nekade voop{tone bile konsultirani roditelite, tukupo li~no mnenie ili neznaewe decatabile 100% zapi{uvani kako deka ve}e

izbrale istorija na religijata. Ovasigurno go doznale vo Ministerstvoto,pa zatoa na nekoi mesta, vo interes napravednoto informirawe bila sprove-dena vtora anketa, koja dala poinakvirezultati, od onie koi prvi~no sakaleda gi prikaàt spomenative direk-tori. Nie, kako MPC, voop{to ne seme{avme vo sproveduvaweto na tie an-keti, vpro~em i ne znaevme koga i vo koevreme tie }e se sproveduvaat.

Vo vtoriot, pogolem del od in-tervjuto g. Cuculovski po~nuva sebesida se pretstavuva kako za{titinik nasekularnosta i naukata i pokaùva

zagriènost za pravata na pomaliteverski zaednici vo R. Makedonija.Temata za sekularnosta i nejzi-

noto naru{uvawe so voveduvaweto naveronaukata vo u~ili{tata e dovolnoobrabotena i pove}epati e dokaànodeka so ovoj proekt sekularnosta namakedonskoto op{testvo ne se napu{ta,bidej}i i ponatamu Crkvata e odvoenaod dràvata, {to vo princip i zna~isekularno op{testvo. Vo na{iov slu~ajdràvata odlu~ila da gi iskoristidobrite resursi koi Crkvata gi imavo svojata duhovna riznica, so cel dapostigne pokvaliteten kulturolo{ki,

eti~ki i civilizaciski napredok zasvoite gra|ani, po primerot na sitecivilizirani dràvi od EU koi beznikakva predrasuda ova go pravat isproveduvaat vo svoite op{testva. Ovdevredno e da se spomene deka vizijataza religisko obrazovanie koja ni janudi g. Cuculovski ne postoi nikadei ne e proverena od nikoj vo sovreme-niot civiliziran svet, kon koj nie kakodràva se stremime da se dobliìme.Inaku pravata na pomalite verski zaed-nici vo ovoj pogled e pove}e tehni~kopra{awe, bidej}i spomenative zaedni-

ci ne se kompaktna celina, tuku se kon-frontiraat me|u sebe na teolo{ki plani vo svoite redovi nemaat dovolno decaza sozdavawe na u~ili{na paralelka,

a pokraj gorespomenatovo, isto takanemaat nitu kvalifikuvan nastavni~kikadar, koj }e ja sproveduva ovaa pro-grama. Da ne bidam pogre{no razbran,nemam ni{to protiv niv na li~en plan,tuku samo se trudam da gi izloàm fak-tite.

[to se odnesuva do odnosot nanaukata i teologijata i nivnata met-odologija, pak, koja od usta ne ja ispu{tag Cuculovski bi sakal isto taka, bezgolemo obrazlagawe, da spomenam dekatoj ovde apsolutno ne e vo pravo. AkoFrensis Bekon ja odvoil naukata od te-ologijata, toga{ istoto toa odvojuvawe

go napravile i mnogu sovremeni filo-zofi vo odnos na naukata i filozofi-jata, pa toa ne moè da bide dokaz dekafilozofijata ne treba da se izu~uva vou~ili{tata ili pak da im bide zabra-neta na decata, tuku naprotiv i naukatai filozofijata i teologijata, sekoja nasvoj na~in, so seta nivna metodologijai mudrost moàt da pomognat vo in-telektualniot i obrazovniot razvoj na~ovekot. Ova moe tvrdewe go potkrepu-vam so faktot deka mnozina koristej}ise i vospituvaj}i se od duhovnoto bo-gatstvo na spomenative disciplini nasvetot mu podarile ogromni duhovni i

intelektualni vrednosti kako {to sedostignuvawata vo fizikata, matema-tikata, lingvistikata, mehanikata,filozofijata, umetnosta i t.n. Dekart,Paster, Paskal, Wutn, Kant, Ajn{tajn,Tesla, Dostoevski, Tolstoj... site ovieprekrasni istoriski li~nosti sedokaàni stru~waci vo svojata nau~nai umetni~ka oblast, no vo isto vremeaktivno ìveele na religiozen plani ~estopati mu se zablagodaruvale naBoga za nivnata pronikliva misla i zasvoite nau~ni dostignuvawa. Sporednivnite svedo~ewa, verata od nivnapravila dlaboko osvesteni li~nosti,

a religioznoto vospitanie i moral po-mognalo da ostavat pe~at vo istorijatana ~ove{tvoto. Potrebno li e da pravamparalela me|u naukata i teologijata sona{i doma{ni primeri, potrebno li eda gi spomnuvam svetiot car Justini-

jan I, sv. Kiril i Metodij (pro~itajtego nivnoto ìtie g. Cuculovski, sepakrabotite vo institucija koja go nosinivnoto ime, i koja sebesi se prestavuvaza prodolìtelka na nivnoto delo), sv.Kliment, sv. Naum, slavnite li~nostiod ponovata makedonska prerodbaPartenij Zografski, Kiril Pej~inovi~,

ani! se pretstavuva ova kako pritisok, menemi li~i samo kako la`no izmisluvawe

ci ne se kompaktna celina, tuku se kon-frontiraat me|u sebe na teolo{ki plan

DOBRA PONUDA, A NE NAMETNUVAWEMITROPOLIT POVARDARSKI G. AGATANGEL


17/52

Re~

17

Teodosij Sinaitski, Teodosij Gologanov,episkopot Gavril Veli~ki, Joakim odRakotinci. Site tie na svoj na~in bileverou~iteli, koi aktivno rabotele naopismenuvawe i duhovno vozdignuvawena svojot makedonski pravoslaven nar-od, ~estopati soedinuvaj}i gi nau~nitei bogoslovskite metodi. Kolku za pot-

setuvawe istoriskite li~nosti koi gikrasela sli~na omraza i predrasudavo odnos na religijata i teologijatakako i g. Cuculovski, na svetot i nasvoite narodi nepovratno mu nanelepove}e zlo otkolku dobro. Marks iEngels, kako idejni tvorci na komu-nizmot i nivnite sledbenici Lenin,Stalin, Tito, au{esku, Kim Il Sung,Kastro ..., koi samo demago{ki ja kori-stat i ja koristele etikata, a na terensproveduvale nevideni yverstva. Toga{za kakva toa ideologija zboruvame g.Cuculovski? [to kaj ovie li~nosti pa-metniot ~ovek }e moè da raspoznae?[to e utopija, demagogija i realnost?@rtvata za svojot narod i ~ove~nostakoja so pomo{ na religioznoto vospi-tanie bezrezervno se sproveduva ililagata, demagogijata koja ra|a stradawe.[to da izbere eden obi~en neobrazo-van ~ovek? Zo{to da bide tolku opasnohristijaniziraweto na op{testvotokoga realno tokmu hristijanite nizsite ~ove~ki op{testva vo istorijata(pa, i vo na{evo sovremeno makedonskoop{testvo) najpove}e pridonesuvale zanivnoto civilizacisko vozdignuvawe?Ne razbiram... omrazata ne smee i nemoè da bide patevoditelka vo na{iteodlu~uvawa za drugite. Toa ni dobriotBog nema da go dozvoli.

Na krajot stignavme i do najbezo-brazniot del od intervjuto na g. Cucu-lovski. Ovoj del moè da se koristii kako {kolski primer za toa zo{to epotrebna veronaukata vo obrazovani-eto. Vospitanieto e osnovnata cel naveronaukata, a g. Cuculovski, koj i sa-miot raboti vo obrazovanie, pokaùvanedostatok vo bon-tonot i odnesuvawe-to sprema onie koi poinaku mislat odnego. Kolku za negova li~na infor-macija sve{tenstvoto ne prestanalo dago podu~uva narodot vo verata i toga{koga Crkvata bila èstoko progonu-

vana, crkvite niz Makedonija ne zjaatprazni koga vo niv se bogosluì. Potoa,samiot jas, formirav i rakovodam tricrkovno-narodni kujni (dve vo Skopje iedna vo Veles), kade so nat~ove~ki na-pori, so ogromna pomo{ na pove}e na{iblago~estivi hristijani (za {to sum imbeskrajno blagodaren) se obezbeduvasekojdnevno po barem eden topol ob-rok za stotici na{i nesre}ni bra}a isestri. Veruvam koristite internet, pazatoa pro~itajte za na{ata aktivnosti razgledajte gi na{ite literaturniizdanija i pro~itajte za na{ata orga-

nizirana borba protiv najnovite zlavo sovremenieto, kako {to e na primernarkomanijata. Crkvata ne samo delisoveti, tuku, realno raboti na teren,me|u svojot narod. Dobrotvornite ak-cii na Crkvata ne prestanuvaat samotuka, tie prodolùvaat i na li~en plani pokraj celata nema{tija koja vladee

vo op{testvoto. Na nas veronaukata neni e potrebna za da agitirame i da os-vojuvame lu|e, bidej}i sme pove}e odsvesni deka dobroto nametnato so silase pretvora vo zlo - ovaa svetoote~kamaksima n$ rakovodi 2000 godini inema nitu edna pri~ina sega da post-apuvame sprotivno od ova evangelskona~elo. Nie veronaukata ne ja nametnu-vame, tuku ja nudime na op{testvoto zatoa da moè nepre~eno da crpi za svoitepotrebi i za svoeto duhovno zdravje odovoj izvor na ivata mudrost, dobrina iubavina. Ona {to za vas izgleda sme{noza drugite izgleda sosema normalno ispasitelno, za{to i pokraj site medi-umski napadi vo poslednite 15-tinagodini naso~eni kon zabrana za verskoobrazovanie vo u~ili{tata, sepak 2/3od naselenieto vo Makedonija odlu~iza sebe deka e korisno i pravedno dase vospituvaat nivnite deca i od reli-gioznata nauka. I pokraj ovoj fakt, viesepak visoko mislite za sebe tvrdej}ideka narodot ne slu{aj}i gi va{ite do-bropoznati stavovi i preporaki edenden }e se kae za svojata odluka kako{to toa sega go pravi za marksizmot,kogo vie go ismejuvate, a sepak vero-

jatno (ne ve poznavam li~no!) treba damu bidete blagodaren za svojata profe-sorska i filozofska kariera. Bi sakalda vi prepora~am da gi iznesete svoitestavovi i planovi za sproveduvawe nareligioznoto obrazovanie nadvor odMakedonija, pa da videte dali tamu }ebidete sfaten ili, pak, ismean.

Na krajot g. Cuculovski najtoplove zamoluvam da n$ ostavite nas hris-tijanite slobodno da se podu~uvamei da veruvame deka Majkata na{a Bo-gorodica Marija za~nala preku Sve-tiot Duh, da veruvame deka Hristos sepredade sebesi za ìvotot na svetot,deka strada{e i be{e pogreban i dekavoskresna i se voznese, vozdignuvaj}i

ja i smestuvaj}i ja ~ove~kata prirodaod desnata strana na Otecot. Vrz toa setemeli i na{ata nade` i celoto veru-vawe na site hristijani niz vekovite,koi pravedno ìveej}i, tokmu sporedovie na~ela, go zadolìle ~ove{tvotoso delata na svoite race, a vie slobod-no moète da ja odgatnuvate tajnata naìvotot po svoe ubeduvawe i da ja ba-rate smislata na ìvotot vo besmislatana ateisti~koto postoewe.

So po~it,Mitropolit Povardarski

Agatangel


18/5218


++389

Afirmatori na make-donskiot kvalitet-Plasmanot na na{eto

vino go ostvaruvame skoro95% nadvor od Makedonija:Izrael, Bugarija, Amerika,Srbija, Hrvatska, Kina.-Prou~uvawe na pazarot vopove}e dràvi,-

Vinarskata vizba vo sklop naAgrokombinatot XumajlijaAD Lozovo e izgradena predokolu 25 godini, so kapac-itet od 20.000.000 litri za

razli~ni sorti na vino, od Merlot,Smederevka, @ilavka, Kabernet Sovi-won, Vranec i dr. Vo sklop na Vizbatase nao|a podrum za skladirawe na vinoso fla{ara za polnewe na vino so ka-pacitet od 5.000 {i{iwa na eden ~as.Proizvodstvoto na vino se odviva pofrancuski metod koristej}i najsovre-meni standardi. Kako dopolnitelendokaz za kvalitetot na proizvedenotovino e implementiraniot HACCP ibrojnite osvoeni nagradi na na{itevina na saemite nadvor i vo Make-donija.

-Plasmanot na na{eto vino goostvaruvame skoro 95% nadvor odMakedonija. Za ova na eden na~in eodgovorna i na{ata sestrinska mar-keting kompanija Xumajlija Market-ing LTD koja se nao|a vo Germanija.Osven vo Germanija vinoto go izvezu-vame i vo Izrael, Bugarija, Amerika,Srbija, Hrvatska, Kina, dopolnitelnoprou~uvaj}i go pazarot vo u{te nekolkudrugi dràvi, veli Zoran Danevski,direktor na Agrokombinatot Xuma-

jlija.

Kolku dràvata i nejzinite pro-grami pridonesuvaat za razvoj navinarskata industrija?

Postavuvaweto na proizvodstvotona vino kako eden od preoritetnitesektori za iskoristuvawe na sredst-vata od vtorata merka na predpris-tapnite IPARD fondovi pretstavuvazna~ajna potvrda za Vinarskite vizbii postavuvawe na vinoto na edno nivona strate{ki nacionalen proizvod.

Dopolnitelno vo pogled na proiz-vodstvoto ostanuvaat da lebdat vo

vozduh nekoi detski bolesti koese rezultat na prethodniot sistem inavikite na lugeto. Vo ovoj kontekstbi gi spomnal seu{te nevospostaveitekooperantski odnosi pome|u proiz-voditelite na grozje i Vinarskitevizbi. Za da se izbegnat nesakanitesliki na otkup i odliv na makedons-koto vinsko grozje nadvor od Make-donija ostavaj}i gi kapacitetite namakedonskite vinarii polovi~no is-koristeni pretstavuva straotna slikakoja ni malku ne e vo prilog na idni-nata na makedonskoto vino.

Zo{to vinoto ne e makedonskibrend

Kreirawe na brend od makedons-koto vino pretstavuva sloèn i strogokontroliran proces so definiranikonkretni pravila. Brend zna~i sta-bilnost i kvalitet. Ne moè vo o~itena stranskite kupuva~i na{eto vino dapretstavuva brend bidejki momentalnood edna sorta vino od razli~ni vina-rii imame neednakov vkus, boja, mirisi kvalitet. Ovoj fakt go nosi dalekuna{eto vino od poimot brend.

Kon {to e naso~ena razvojna pro-grama na kombinatot Xumajlija?

Razvojata programa na Agrokombi-natot Xumajlija e naso~ena kon soz-davawe na lider vo sovremenoto zem-

jodelskoto proizvodstvo vo Makedonijai vo regionot preku intenzivna market-ing kampawa za promocija na na{iteproizvodi, implementirawe na e-berzana na{ite proizvodi kako i podobru-vawe na kvalitetot na finalnite proiz-vodi.

Koj go ko~i izvozot na makedons-koto grozje i vino?

Stremeòt na vinariite sekako evo zgolemuvawe na izvozot na vino vo{i{e. Toa e ne{to koe se postignuva sokreirawe na visoko kvaliteten proiz-vod ne samo vo vo pogled na konsumirawetuku i estetski kvaliteti na {i{eto ietiketata. Najgolema ko~nica na za iz-voz pretstavuva lo{ finalen proizvodi nedostatoot na kvaliteten marketing.

[to se odnesuva za izvozot na vinskogrozje od na{a gledna to~ka sekako dekane ni odi vo prilog. Na{ata vinarijaovaa godina moète da ja klasificiratevo tie {to go ko~at izvozot na vinskogrozje obezbeduvaj}i povisoki otkupni

ceni za proizveduva~ite so podobri us-lovi za isplata.

Dali makedonskite vina se seu{tepredmet na dorabotka za stranskitebrendovi i kako toa da se spre~i?

Ova pretstavuva najbolno pra{aweza edna makedonska vinarija. Se nadevamdeka vo najskoro vreme }e ja izbri{emeslikata na Makedonija kako surovinskopodra~je sozdavaj}i finalni proizvodikoi }e imaat me|unaroden respekt.

E.O.S.

ZORAN DANEVSKI, DIREKTOR NA AGROKOMBINATOT - XUMAJLIJA

inarskata vizba vo sklop naAgrokombinatot XumajlijaAD Lozovo e izgradena predokol 25 go ini so kapa -

MAKEDONSKI BREND ZA POÎTZoran Danevski e roden vo [tip.

Diplomiral na Veterinaren Fakultet Saraevo, a prvoto vrabotuvawe mu ekako nadvore{en sorabotnik vo Vet-erinarniot institut.Po vra}awetood Saraevo se vrabotuva vo Veteri-narnata stanica vo Sv.Nikole, a po-toa otvara i edna od prvite privatniveterinarni stanici vo Makedonija.Vo me|uvreme raboti kako sovetnik nasite sto~arsko-zemjodelski kombinativo regionot na Kumanovo i Sv.Nikole.

Vo 2001 godina e nazna~en na mes-toto direktor na Veterinarnata upra-va na R.Makedonija, a vo 2003 godinana pozicijata generalen menaxer naAgrokombinatot Xumajlija AD Lo-

zovo. Vo 2005 godina e izbran za Pret-sedatel na Agro-biznis komora priSojuzot na stopanski komori i ~len naUpravniot odbor.

Go saka sportot i pomaga za nego-voto afirmirawe. AK XumajlijaAD e sponzor na fudbalskiot klubvo Lozovo, Ko{arkarski klub voSv.Nikole i rakometniot ènski klubvo Sv.Nikole. Istovremeno e trener nako{arkarskata ekipa.

dP


19/5219

Tradicija

Ne e ni{to novo da se ka`e dekagrozjeto i vinoto se prvotone{to {to ni doa|a pred o~ikoga }e pomislime na Tikve{,na Kavadarci, na Negotino

ili na Demir Kapija, no dali ste pomis-lile koga i kako po~nalo seto toa, koibile prvite lozari od toj kraj, zo{to ikako po~nale tikve{ani da ja odgleduvaatvinovata loza.

Deka lozarstvoto vo Tikve{ijata post-oelo i vo antikata, svedo~at mnogubro-

jnite artefakti po anti~kite lokaliteti

Pripremila: ElenaOrov~anec-Spiroska

LOZARSTVOTO NIZ ISTORIJATA

PATOT NAVINOTO

Anti~kite Makedonciso golema qubov jaodgleduvale ovaa

kultura, a bogot na vinoto,na veselbata i na plodnosta,Dionis, bil po~ituvan soposeben pietet. Grozjeto ivinoto bile kultni prehran-beni produkti, a za nivnotoodgleduvawe i za nivnotoproizvodstvo postoele iposebni propisi, koi mo-rale da se po~ituvaat


20/5220


++38

9

vo ovoj kraj. Grozjeto i vinoto bilekultni prehranbeni produkti, a vinotogo piele i bogatite i siroma{nite. Sovino moèlo da se plati i danok. Sekojagodina vo ~est na bogot na vinoto Dionis,dvapati se odrùvale veselbi. Mnogu-brojni pretstavi na grozje vo mermeri vo kamen se nao|aat vo makedonskitemuzei, no golem del od na{ite artefakti,

za àl, sega gi krasat muzeite vo Belgrad,Sofija, Berlin, Vatikanskata bibliotekai drugi.

I golemiot vojskovodec AleksandarMakedonski piel tikve{ko vino. Posto-

jat pi{ani dokumenti deka, po borbite,Aleksandar Makedonski gi ~estel svoitevojnici so vino proizvedeno od loz-

jata zad planinite na negovoto rodnomesto. Pela e negoviot roden kraj, a zadplaninite na negovoto rodno mesto, eTikve{kiot region.

Anti~kite Makedonci so golemaqubov ja odgleduvale ovaa kultura, a bogotna vinoto, na veselbata i na plodnosta,Dionis, bil po~ituvan so poseben pietet.Grozjeto i vinoto bile kultni prehran-beni produkti, a za nivnoto odgleduvawei proizvodstvo postoele i posebni pro-pisi, koi morale da se po~ituvaat.

Vo vremeto na anti~ka Makedoni-ja sekoja godina dva pati godi{no seodrùvale Dionisovi denovi vo ~est navinoto i vo ~est na grozjeto. Toa bilegolemite i malite Dionisii, na koi, za-edno so slaveweto, s epi{uvalo i se~italo poezijavo ~est navinoto ig r o -

zjeto. Podocna vo vremeto na Rimskataimperija se odrùvale Bahanalii, s$ dovtoriot vek, koga bile zabraneti otkakolu|eto po~nale masovno da se opivaat ida pravat neredi za vreme na slavewetovo ~est na bogot Bahus.

Eden od najva`nite arheolo{ki nao-di {to svedo~at za dolgata tradicija navinarstvoto vo Tikve{ e Babino korito,

kamenen sad vo blizina na lokalitetotBelgrad, najpoznatiot lokalitet i lozar-sko-vinarski predel vo tikve{kiot kraj.Lu|eto {to ìveele vo anti~kiot periodvo toj kraj vdlabile kameno korito zagme~ewe na grozjeto vo ogromna karpa. Vogorniot del karpata e ramna povr{inai tamu izdelkale korito so dve dna, sodimenzii od 2,5 na 2 metra. Lu|eto odtoj kraj imale golem pietet kon vinovataloza. Tolku mnogu proizveduvale vino itolku golema bila cenata na vinoto, {togo koristele kako plate`no sredstvo, sokoe go pla}ale danokot.

Za vreme na krstonosnite vojni, bar-barosite koi minuvale niz ovie kraevi,edvaj ~ekale da dobijat pauza za da pijatmakedonski vina. Lozarstvoto nepreki-nato se razvivalo i niz sredniot vek.Ohridskiot arhiepiskop Teofilaktzapi{al deka vo 9 i 10 vek, najdobrogrozje i vino proizveduvale crkvite imanastirite, a receptot se ~uval kakonajgolema tajna.

Golem razvoj lozarstvoto postignalovo 14 vek so donesuvaweto na Kotorskiotkodik, zakonik vo koj mnogu precizno

bilo odredeno kako treba da seodgleduva vinovata loza,

po~nuvaj}i odsadeweto

i od vremeto za |ubrewe, do rastojanietome|u loznicite i bereweto. Razvojot nalozarstvoto bil prekinat so doa|awetona Osmanliite na krajot na 14 vek. Toga{zna~itelno se namaluva proizvodstvotona grozje, iako Koranot zabranuval samoupotreba na alkoholni pijalaci, no ne iproizvodstvo na grozje. Od druga strana,Turcite bile golemi qubiteli na slatki

raboti, taka {to od maloaziskite kolo-nii na imperijata donele novi sorti de-sertno grozje, kako afusali, ~afkari~e,~au{ i siri ~ibuk. Spored popisite na]ustendilskiot sanxak, pod koj spa|ale itikve{kite naselbi, re~isi nemalo mestovo Tikve{ijata kade {to ne se odgleduva-lo grozje i vo koe lu|eto ne pla}ale danokna {ira, u{ur.

Osobeno silen e podemot na lozarst-voto vo Tikve{kiot region otkako bilaizgradena prugata Belgrad - Skopje - Sol-un vo 1874 godina. Prvo pogolemo pret-prijatie koe se zanimavalo so proizvod-stvo na vino i rakija e vinarskata vizbaTikve{ na Aleksandar Velkov, formi-rano vo 1885 godina. Vo vizbata na Vel-kovi se proizveduvale ogromni koli~inivrvni crno i belo vino, rakii i likeri,za {to imale golemo priznanie odsolunskata vizba Metaksa od Solun,so koja imale golema razmena napijalaci.

Vo toj period vo Kavadarcise prerabotuvale okolu 500vagoni so grozje, okolu800 se izvezuvale. Me|udvete svetski vojnivo Kavadarciniknuvaat


21/52

++389

21

GRKOV

Edna od pomladite vinarski vizbi vo RepublikaMakedonija e Vinarijata GRKOV locirana vo seloKrwevo Kavadare~ko. Ovaa vinarska vizba kako re-zultat na svojata mestopolo`ba, specifi~nata klimakoja nastanuva pri me{aweto na mediteranskata kli-ma koja navleguva od strana na demirkapiskata kli-sura i kontinentalniot laden vozduh koj se spu{ta od padinite na Koùv i pogodnata

po~va, e poznata po svoite svoite ovo{ni i aromati~ni crveni vina, odgleduvawetona sortite grozje , odnosno vinata: Pinot Noar, Merlo i Kaberne Soviwon.So cel da se pribliì do potro{uva~ite na~inot na proizvodstvoto na vinoto se

organiziraat ednodnevni turi, vo ko e opfateno zapoznavaweto so vinarijata, de-gustacija na vinata, pro{etka do kozjata farma, kako i pro{etka po okolnite atrak-tivni lokacii i stariot manastir.

SKOVIN

Vinarskata vizba Skovin e osnovana vo 1979 godina.Taa za itelite na Skopje dolgo vreme vaè{e za mestokade {to moè da se najde avtenti~no doma{no vino. Od2002 godina Skovin prerasna vo sovremena vinarijakoja vo prerabotkata na grozjeto i proizvodstvoto navinoto gi sledi najmodernite tehni~ko-tehnolo{kisvetski trendovi vo vinarstvoto.

Plantaìte na Skovin se prostiraat na 450 hektari zemji{te vo skopskataokolija. Tie se locirani vo regioni podaleku od industriski objekti, pod padinitena Vodno, vo lokalitetot Markova Reka. Ekolo{ki ~istata sredina i golemiot brojson~evi denovi ovozmoùvaat visok procent na {e}ernost i kvalitet na grozjeto.

ÊKOROV

Vinarijata ekorovi e familijarna vinarija.Osnovana e vo 1998g. od strana na semejstvoto naKiril ekorov, a denes vinarijata e upravuvanaod nivnata }erka Divna Jordanovska i nivniot zetkoi celosno se vklu~eni vo procesot na pravewena vino. Celata familija e kompletno posvetenana praveweto na izvonredno visokokvalitetnovino.

M-r Kiril ekorov e sopstvenik na vinarijata i glavniot proizveduva~ na vino.Posle trieset godini rabota za najgolemata vinarija vo Makedonija, toj kone~no gorealizira{e svojot son da sozdava visokokvalitetno vino pod brendot na ekorov.Kiril ekorov nesebi~no ja dodava svojata qubov i energija vo izrabotkata na lim-itiranoto koli~estvo na vrvno vino vo koe uìvaat golem broj qubiteli na vino

POPOV

Vinarijata Popov e locirana vo srceto naTikve{ijata, vo Sopot, a e formirana vo 2001 godina,so {to se obnovuva semejnata tradicija na odgledu-vawe na vinova loza vo semejstvoto Popovi. Vinarijataposeduva 20 hektari sopstveni lozovi nasadi, a proiz-vodniot kapacitet e 150.000 do 200.000 {i{iwakvalitetno sortno crno i belo vino.

POPOVA KULA

Vinarskata vizba Popova Kula i lozovite nasadise locirani na ju`nata padina na Veliko Brdo, za-padno od prekrasnoto grad~e Demir Kapija. Vinarskavizba, koja ja krasi kula visoka 17 metri e imenuvanaPopova Kula spored istoimeniot istoriski objekt {tonekoga{ sluèl kako va`na nabqudiva~nica na patotSkopje - Solun.

Vinarskata vizba Popova Kula e edinstveniot proizvoditel na sortnoto vinoStanu{ina vo Makedonija i vo svetot. Stanu{inata e stara makedonska avtohtonasorta na grozje koja moè da se najde edinstveno vo Tikve{kiot region vo Make-donija.

nekolku pogolemi vinarski vizbi koiimale proizvodstvo i do 150 iljadi litrivino.

Se pojavile i drugi familii {toproizveduvale golemi koli~ini grozje ivino, no celiot razvoj naedna{ bil preki-nat vo vremeto po balkanskite vojni i poPrvata svetska vojna, koga se pojavuvilabolesta filoksera, ili rak na vinovata

loza, kako {to ja narekuvaat Tikve{ani.Potrebni bile desetina godini plan-sko obnovuvawe na lozovite nasadi zada moè ovaa tradicija da go prodolìsvojot pat. No, samo {to za~ekorilo vonoviot ìvot, lozarstvoto povtorno bilopred novo isku{enie - nacionalizaci-

jata i osnovaweto na golemite vinarskigiganti, vrz temelite i so opremata nanekoga{nite semejni vinarii.

Golemite vinarski giganti opstojuvaatpedesetina godini za vreme na biv{ataJugoslovenska dràva. Po raspa|aweto naSFRJ i sozdavaweto na nezavisna make-donska dràva dràvniot kapital pr-eminuva vo privatana sopstvenost so {toi golemite vinarii stanuvaat privatnifirmi. No, ne samo {to golemite vina-

rii stanaa privatni firmi tuku sera|aat i golem broj novi vinar-

ski vizbi koi zapo~nuvaatso odgleduvawe naspecifi~ni sorti vi-novi lozi i proizvod-stvo na sortni suvibeli i crni vina.


22/5222


++38

9

Kolku sre}na i impresivnapretstava! No, se razbira,ovoj pat ne stanuva zbor zateatarska ili operska pret-stava, iako i tie pretstavi gi

predizvikuvaat spomnative ~uvstva, tukustanuva zbor za edna pretstava koja go po-budi na{iot interes, i voedno gi razbu-di na{ite ~uvstva. Imeno, se pra{uvate,za {to stanuva zbor, za kakva pretstava isli~no?

Ovoj pat }e zboruvame za pretstavakoja ima svoja tradicija ovde vo [ved-

ska i koja se neguva, nekade od dale~nata1860-ta godina. Ovoj podatok }e goiznesam samo kako uved za natamo{notomoe pi{uvawe i zboruvawe. Dale~nata1860-ta godina tokmu tuka, ili poto~no voLund - Studentskiot grad vo Kralstvoto[vedska nadaleku poznat i kako vtorpo golemina {vedski univerzitetskicentar, so titulata DOKTOR se zakitilaedna èna nau~nik. Bi rekle, pa {to,doktorirala i ...{to so toa?! Pa dotoga{vo [vedska vladeelo ubeduvaweto i senametnuvalo, kako opravdano, deka kajènata u~eweto go namaluva normalnotofunkcionirawe na jajnicite i so toa senamaluvala mo`nosta za reprodukcijata -porod! udno! No, vistinito! Ubeduvawekoe e prekr{eno tokmu od edna ènakoja so nejzinata doktorska disertacijago otvora patot na ènata kon visokataedukacija. Za àl i denes ènata vo ovaademokratska zemja, e pomalku vrednuvanaod maòt, maòt pobrgu }e dobie rabotnomesto od ènata i sli~no, no toa da go os-tavime na politikata i na politi~arite!

A nie da se vratime na pretstavataodràna na 30 maj godinava, vo grat~etoLund, [vedska, na promocijata na 279-te studenti koi po poloèniot ispit sezdobija i ja ponesoa na toj den titulataDoktor. Gi ima{e od site fakulteti; odteolo{kiot, medicinskiot, tehni~kiot,ekonomskiot, filozofskiot, fakultetiteza op{testvenite, za prirodnite i zahumanisti~kite nauki. Na toj den prisus-tvuvaa i nau~nicite koi se zdobile soovaa titula: po~esnite doktori, i dokto-rite koi go proslavuvaa 50-godi{niot ju-bilej od dobivaweto na ovaa visoko vred-nuvana diploma, kako doktori na naukatavo svoite nau~ni oblasti i podra~ja.

Ovaa tradicionalna i samo na ovojuniverzitetski centar svojstvena, cer-emonija ima svoj stil i forma.

Na slavenicite im se dodeluva kapa,

{apka, lovorov venec, i zlaten prsten- burma koj e izgraviran so posebni sim-boli od sekoj fakultet i se razbira dip-lomata.

Delata pak, ili poto~no u~ebnicite, oddoktorskite ve}e odbraneti i dokaànitemi gi izdava univerzitetskiot centarso donacii od visoko priznati kompanii,koi se zainteresirani za toa istraùvawe,koe e pretstaveno vo knigata. Taka samo zaprimer bi ja spomnala svetsko poznatakompanija Astrazeneka od [vedska kojau~estvuva vo izdatelstvoto na delata odstudentite na m

makedinija br 612

Documents