sardinha 5 :: the portuguese-slovenian culture magazine

7
SARDIN H A 40 ANOS DEPOIS DO 25 40 LET PO 25 Foi a 25 de Abril de 1974 que o regime ditatorial caiu em Portugal, e com ele terminou a sofrida guerra no ultramar. A Revolução Portuguesa é conhecida pela ausência de casualidades, talvez uma das únicas no mundo. O Mundo em 1974 enfrentava um período turbulento tal como um ano antes. Nos EUA a crise " Watergate " , que resultou na renúncia do presidente Nixon; o golpe no Chile, onde o presidente Allende foi deposto e morto, o Campeonato do Mundo de futebol na Alemanha Ocidental, para o qual Portugal, infelizmente, não se qualificou. No rádio os hits Kung Fu Fighting, de Carl Douglas, The Joker, de Steve Miller Band e Waterloo, de ABBA . E a revolução teve lugar em Portugal. A política interna na Jugoslávia naqueles anos experimentarva revoltas estudantis (1968 e 1971) , tumultos na Croácia (1970-1971), a renúncia de Stane Kavcic (1972 ), a adoção de uma nova Constituição e um sistema de auto-gestão (1974 ). Portanto, não é surpresa que a revolução em Portugal não colheu o eco como teve no oeste. Mas a canção de eco máximo, Grândola Vila Morena, foi um símbolo de rebelião de revolução pacífica e tornou-se conhecida para os líderes estudantis. Hoje é música no repertório regular do coro feminino Kombinat. 25. aprila 1974 se je diktatorski režim na Portugalskem sesul, s tem pa tudi vojna v afriških kolonijah.Revolucija na Portugalskem je znana po tem, da ni bilo smrtnih žrtev: v drugih revolucijah temu ni bilo tako. Svet v letu 1974 je kazal podobne smernice nemirnega obdobja, kot leta pred tem. V ZDA je izbruhnila kriza »watergate«, zaradi katere je moral odstopiti predsednik Nixon, odvil se je državni udar v Čilu, kjer je bil odstavljen in ubit predsednik Allende. Tistega leta se je nogometno svetovno prvenstvo igralo v Zahodni Nemčiji, na katerega se Portugalska žal ni kvalificirala. Na radijih so kraljevale uspešnice kot so »Kung Fu Fighting« od Carl Douglasa, »The Joker« od Steve Miller Band in »Waterloo« od ABBA. Sorazmerno mirno pa se je odvila revolucija na Portugalskem. Notranjepolitično pa je Jugoslavija v tistih letih doživljala študentske nemire (1968 in 1971), nemire na Hrvaškem (1970 – 1971), afero in odstop Staneta Kavčiča (1972), sprejetje nove ustave in sistem samoupravljanja (1974). Zato ni presenečenje, da revolucija na Portugalskem ni požela odmeva, kakor ga je imela na zahodu. Kljub temu je pesem, Grândola Vila Morena, na rednem repertoarju ženskega pevskega zbora Kombinat. Matjaž Ravbar [] 1

Upload: joao-pita-costa

Post on 23-Jul-2016

221 views

Category:

Documents


1 download

DESCRIPTION

www.sardinha.org

TRANSCRIPT

Page 1: Sardinha 5 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

SARDINHA

40 ANOS DEPOIS DO 25 40 LET PO 25Foi a 25 de Abril de 1974 que o regime ditatorial caiu em Portugal, e com ele terminou a sofrida guerra no ultramar. A Revolução Portuguesa é conhecida pela ausência de casualidades, talvez uma das únicas no mundo. O Mundo em 1974 enfrentava um período turbulento tal como um ano antes. Nos EUA a crise " Watergate " , que resultou na renúncia do presidente Nixon; o golpe no Chile, onde o presidente Allende foi deposto e morto, o Campeonato do Mundo de futebol na Alemanha Ocidental, para o qual Portugal, infelizmente, não se qualificou. No rádio os hits Kung Fu Fighting, de Carl Douglas, The Joker, de Steve Miller Band e Waterloo, de ABBA . E a revolução teve lugar em Portugal.A política interna na Jugoslávia naqueles anos experimentarva revoltas estudantis (1968 e 1971) , tumultos na Croácia (1970-1971), a renúncia de Stane Kavcic (1972 ), a adoção de uma nova Constituição e um sistema de auto-gestão (1974 ). Portanto, não é surpresa que a revolução em Portugal não colheu o eco como teve no oeste. Mas a canção de eco máximo, Grândola Vila Morena, foi um símbolo de rebelião de revolução pacífica e tornou-se conhecida para os líderes estudantis. Hoje é música no repertório regular do coro feminino Kombinat.!

25. aprila 1974 se je diktatorski režim na Portugalskem sesul, s tem pa tudi vojna v afriških kolonijah.Revolucija na

Portugalskem je znana po tem, da ni bilo smrtnih žrtev: v drugih revolucijah temu ni bilo tako. Svet v letu 1974 je kazal podobne smernice nemirnega obdobja, kot leta pred tem. V

ZDA je izbruhnila kriza »watergate«, zaradi katere je moral odstopiti predsednik Nixon, odvil

se je državni udar v Čilu, kjer je bil odstavljen in ubit predsednik Allende. Tistega leta se je nogometno

svetovno prvenstvo igralo v Zahodni Nemčiji, na katerega se Portugalska žal ni kvalificirala. Na radijih so kraljevale uspešnice kot so »Kung Fu Fighting« od Carl Douglasa, »The Joker« od Steve Miller Band in »Waterloo« od ABBA. Sorazmerno mirno pa se je odvila revolucija na Portugalskem. Notranjepolitično pa je Jugoslavija v tistih letih doživljala študentske nemire (1968 in 1971), nemire na Hrvaškem (1970 – 1971), afero in odstop Staneta Kavčiča (1972), sprejetje nove ustave in sistem samoupravljanja (1974). Zato ni presenečenje, da revolucija na Portugalskem ni požela

odmeva, kakor ga je imela na zahodu. Kljub temu je pesem, Grândola Vila Morena, na rednem repertoarju ženskega pevskega zbora Kombinat.

Matjaž Ravbar

[ � ]1

Page 2: Sardinha 5 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

SARDINHA DO MÊS GABRIELA DROGA MAZOVEC Desta vez a nossa sardinha convidada é a Gabriela, conhecida de muitos de vós, com uma energia e vontade de fazer coisas muito diferenciadora. Fica a entrevista.#1 Apresenta-te em três palavras? A bioquímica do Porto que vive na Eslovenia. #2 Como descreves a tua vida na Eslovénia? Cheia de desafios, com muito contato com a natureza, fazendo aquilo que gosto. E também com saudades. #3 Sabemos que fazes uma boa Potica. Quanto de eslovena tens em ti? De esloveno tenho a potica, e sobretudo o respeito pela natureza, e os meus filhos que são meio eslovenos. #4 És iniciadora e fundadora da Sociedade de Amizade Esloveno-Portuguesa. O que te motivou? O que gostarias de destacar no impacto na sociedade até agora? O que me motivou foram os meus três filhos luso-eslovenos e a necessidade de se identificarem com as duas culturas. A enorme quantidade de simpatizantes da lingua e cultura portuguesas aumentaram a minha motivação, a de misturar as duas culturas e trazer à Eslovenia um pouco de Portugal. Os miúdos permanecem o fator mais importante e dai ter surgido a escola do português em miúdos. O impacto da Associacao na sociedade sente-se através dos nossos encontros, tertúlias, e foi com a organização da noite de fado há um ano que mais sobressaímos. Há varias pessoas que me contatam acerca da associação e para falar a respeito de Portugal, da lingua e da cultura. #5 Descreve-nos brevemente as novas ideias da “Escola Portuguesa" e os contactos que tens feito com a embaixada em Viena acerca deste assunto. A escola portuguesa tem como objetivo principal a pratica da lingua portuguesa pelos miúdos que vivem ativamente o seu português, isto inclui o ensino ativo da lingua e o uso da lingua portuguesa em todo o tipo de atividades interessantes para os miúdos. Construímos um programa que abrange vários temas, da matemática, 'a dança, contar historias, horticultura e outros. Os orientadores do programa (o Eduardo, o Joao, a Daniela, o Loup, eu) tem diferentes origens académicas. Estamos a fazer esforços sérios no sentido de conseguir apoio financeiro para o projeto. Estamos a requerer junto da Embaixada portuguesa na Austria e outras organizações do Ministério dos negócios estrangeiros de Portugal.#6 Como vês o trabalho da Sociedade no futuro? Eu gostava que a tendência continuasse, com organização de mais encontros sobretudo, tertúlias e que a escola do português pudesse ganhar uma outra dimensão. #7 Tens uma grande família e muito orgulho nela. Que coisas boas vês no seu crescimento aqui na Eslovénia? Tenho três filhos que crescem num ambiente multilinguista, que são capazes de comunicar em três línguas e que são também muito receptivos a outras línguas que não lhes são familiares.A Eslovenia é um pais culturalmente bastante rico e isso tem sido muito bom para todos nos. Desde o contato constante com a natureza, interação com pessoas de outros países, aprendizagem e contato com a musica. Ainda, o fato de termos bastante tempo para estarmos juntos em casa todos os dias é muito enriquecedor. #8 Sabemos que na área de Trzin há famílias que criam os seus próprios "campos agrícolas" . O que nos podes dizer sobre este projeto? O projeto UVT Trzin é uma iniciativa do meu marido e pretende proporcionar 'as famílias que não tem a sua própria horta, poderem ter terreno e crescerem os seus vegetais, de forma orgânica. E ainda de se entre-ajudarem na partilha de sementes, e nas varias tarefas. Nós já iniciamos a nossa horta e até vou fazer algumas experiências, tal como tentar cultivar gengibre!

Tokrat je 'sardina meseca' Gabriela, ki jo mnogi od vas poznate po njeni neizmerni energiji in pripravljenosti organizirati vedno nove dogodke. Spodaj sledi intervju.!#1 Kako bi se predstavila v treh besedah?Biokemičarka iz Porta, ki živi v Slovenji.!#2 Kako bi opisala svoje življenje v Sloveniji?Polno izzivov, z veliko stika z naravo. Delam kar me veseli. Živim z nostalgijo.!#3 Vemo, da pečeš zelo dobro potico. Koliko Slovenke je v tebi?Od slovenskega imam svojo potico, spoštovanje do narave ter otroke »polslovence«.!#4 Si pobudnica in ustanoviteljica Društva Slovensko Portugalskega

prijateljstva. Kaj te je gnalo pri tem? kaj bi izpostavila pri dosedanjem delovanju društva?

Motivacija projektu so bili moji otroci. Veliko l judi v Slovenij i se identificira s

portugalskim jezikom in kulturo. Navsezadnje gre za (z)mešanico

dveh različnih kultur, portugalske in slovenske ali če hočete, latinske in alpske. Otroci so na jbo l j pomemben steber našega društva, zato smo začeli s projektom Šola portugalščine za otroke.

Društvo je vpeto v slovensko družbo tudi zaradi naših srečanj,

»tertulij« in organizacij »glasbenih večerov Fada«.!

#5 Opiši na kratko idejo 'portugalske šole'..Osnovni namen projekta Šola portugalščine za

otroke je, da otroci s portugalskimi koreninami lahko med seboj poglabljajo znanje portugalščine,

tudi skozi igro. V ta namen smo sestavili poučen program, ki obsega različne teme, od matematike,

plesa, pripovedovanja zgodb, vrtnarjenja do dela v naravi. Vodje projekta (Eduardo, Joao, Daniela, Loup,

Gabriela) so osebe z različnimi znanji in izobrazbami.!#6 Kako vidiš delovanje društva v prihodnje?Želim si, da bi v nadaljevanju skupaj organizirali še več literarnih večerov ter da bi »šola portugalščine za otroke« prestopila v višji razred. !#7 Imaš veliko družino, na katero si zelo ponosna. Kaj dobrega prinaša tvojim otrokom odraščanje v Sloveniji?Imam tri otroke, ki odraščajo v večjezičnem okolju, ki so sposobni komunicirati v treh jezikih in se tudi hitro učijo še neznanih jezikov. Slovenija je kulturno zelo bogata država in nam ustreza. Ustreza nam stik z naravo, interakcija z ljudmi iz drugih držav in stik z glasbo. Ob tem imamo dovolj časa, da vsak dan doma skupaj preživljamo čas, kar nas bogati.!#8 Vemo, da si z družino ustvarjaš lastno 'njivo' v okolici Trzina. Kaj nam lahko poveš o tem projektu?Projekt UVT Trzin (Urbani vrtovi Trzina) je lokalna pobuda mojega moža, ki občanom omogoča lastno in ekološko pridelano zelenjavo.

Sardinha de Abril

Aprilska Sardina

[ � ]2

Page 3: Sardinha 5 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

CARMINHO EM LIUBLIANA CARMINHO V LJUBLJANI

O concerto da Carminho no Cankarjev Dom em Ljubljana ocorreu a 17 de abril. A julgar pelo salão completamente lotado o fado e, especialmente, a Carminho tem muitos seguidores na Eslovénia. Carminho de nome Maria do Carmo Rebelo de Andrade Carvalho surpreendeu-nos completamente após a primeira canção com uma saudação em muito bom esloveno e continuar a noite neste estilo: com surpresas.!Como intérprete superior do fado é uma grande contadora de histórias: apresentou cada canção separadamente e contou como a música surgiu e do que fala. Para o verdadeiro deleite dos ouvidos dos visitantes juntou a música à poesia de um dos maiores poetas portugueses: Fernando Pessoa. A partir das descrições das músicas aprendemos muito sobre o artista, por exemplo, que ela aprendeu a cantar com a sua mãe, e que por causa dela começou a cantar muitas canções. Muitas das canções são escritas por ela inspiradas pela vida, amor, felicidade , acidente, etc .!Os aplausos após o concerto acolheram-na mais uma vez a palco. O suficiente para nos cantar mais algumas canções, em especial a brilhante canção final que foi cantada sem microfone. Posso apenas repetir as palavras já escritas: brilhante, brilhante, brilhante. A voz que vai mais além, que não precisa de um sistema de som, voz criada para levar as emoções, a voz do fado.!

Estamos ansiosos para as futuras presenças de artistas portugueses em Cankarjev dom !Koncert Carminho v Ljubljanskem Cankarjevem domu se je zgodil 17. aprila. Sodeč po popolnoma polni dvorani imata fado in še posebej Carminho tudi v Sloveniji že veliko privržencev. Carminho oziroma Maria do Carmo Carvalho Rebelo de Andrade nas je po

prvi odpeti pesmi presenetila s pozdravom v zelo dobri slovenščini in nadaljevala večer v tem

stilu: s presenečenji.!Kot ostale vrhunske interpretke fada je

odlična pripovedovalka zgodb: vsako pesem je posebej predstavi la in povedala kako je pesem nastala in o čem govor i . P rav i pos ladek za obiskovalčeva ušesa je bila uglasbitev

poezije enega največjih portugalskih pesnikov, Fernando Pessoe. Iz opisov

pesmi smo izvedeli tudi veliko o sami umetnici, na primer, da se je naučila petja od

svoje mame, tudi veliko pesmi je začela peti ravno zaradi nje. Nekaj odpetih pesmi je bilo tudi avtorskih, ki jih je navdahnilo življenje: ljubezen, sreča, nesreča ipd.!Po koncertu jo je vztrajno ploskanje privabilo še enkrat na oder. Toliko, da nam odpoje še nekaj pesmi in vrhunsko zadnjo, ki jo je odpela brez mikrofona. Lahko samo ponovim že zapisano: vrhunsko, vrhunsko, vrhunsko. Glas, ki seže preko, ki ne potrebuje ozvočenj, glas, ustvarjen za prenašanje emocij, glas za fado. !

Dijana Cerovski

HUGO CARVALHAIS QUARTET 5 JULHO, LIUBLIANA

[ � ]3

Page 4: Sardinha 5 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

ARTEPE

DRO

DE SO

USA

PERE

IRA

Pedro de Sousa Pereira é um jovem artista do Porto. O seu trabalho enquadra-se numa lógica multimedial de exploração do acaso e do erro, pelo que encontrámos recorrentemente nos seus projectos a utilização do video e do som assim como objectos e impressões. Tem exposto regularmente em Portugal e foi colaborador e co-autor em alguns projetos em Ljubljana. !!Pedro de Sousa Pereira je mladi umetnik iz Porta. Njegovo delo nastaja v kontekstu multimedijev, je raziskava poskušanja in napak, zaradi česar v njegovih delih srečujemo vedno znova rabo videa, zvoka, predmetov in detajlov.Redno razstavlja na Portugalskem in je soavtor projektov, nastalih v Ljubljani. !!

desousapereira.wordpress.com

UMETNOST

Dali - 53 x 66 cm - impressão sobre metal

[ � ]4

Page 5: Sardinha 5 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

POTICAKvas zmešaj z žličko sladkorja, žličko moke in nekaj žlicami mleka ter pusti vzhajati. Če uporabljaš kvas v prahu, zadostuje en paket (navadno piše za 50 do 70 dag moke). Pripravi nadev; orehe in sladkor prelij s sladko smetano. Pripravi testo; vse sestavine daj v skledo in zmešaj tako kot testo za kekse, ne pozabi dodati kvasca. Če uporabljaš okrogel model, testa ni treba razdeliti na dva dela. Razvaljaj ga, premaži z nadevom, posuj z naribano limonino lupinico, zvij ter daj v pomaščen pekač. Pokrij in pusti vzhajati, najbolje čez noč, drugače pa vsaj 6 ur.Peci na 180 stopinjah Celzija eno uro do eno uro in pol, odvisno od modela. ohlajeno posuj s sladkorjem v prahu.

Misture o fermento com uma colher de chá de açúcar, uma colher de farinha e algumas colheres de leite e deixe crescer. Se estiver a usar fermento em pó, um pacote é suficiente (normalmente 50 a 70 g de farinha. Prepare o recheio; nozes e açúcar coberto com chantilly. Prepare a massa; Coloque todos os ingredientes numa tigela e misture, adicione o fermento. Role em torno dele, cobrindo o recheio, polvilhe com raspas de limão ralada, role e coloque numa assadeira untada. Cubra e deixe crescer, de preferência durante a noite, caso contrário, pelo menos 6 horas. Deixe no forno a 180 graus Celsius durante uma hora e meia. Polvilhe com açúcar em pó.

CAFÉ COM A AVÓ KAVA Z BABICONo decorrer do primeiro semestre de 2011, as residências estudantis de Rožna dolina (traduzido Vale das Flores) eram um local de farra e socialização, mas também um ponto de encontro para novos e velhos amigos. Na cozinha, a conversa era geralmente acompanhada de um café da marca local, preparado à moda antiga, sem máquinas ou filtros.!O hábito de tomar café é global e está tāo bem presente em Portugal, como na Eslovénia. O horário de um qualquer cidadāo português, dispōe sempre cinco minutos para tomar um café. Na língua de Camōes, expresso tem como nome de código “bica” e na região do Por to é também c o n h e c i d o p o r “cimbalinho” (em r e f e r ê n c i a à s máquinas Cimbali). Tal rotina já não é t ã o c o m u m e m território esloveno, onde o café tirado à pressão foi introduzido por influência da vizinha Itália e é, comparado à bica portuguesa, tirado mais curto.!Em Ljubljana, a preferência recai sobre a meia-de-leite, o galão ou até sobre o c a p u c h i n o . E x i s t e m t a m b é m estabelecimentos, especialmente os de herança sulista, onde é possível saborear o café turco a fazer lembrar as cafetarias em Baščaršija, no centro de Sarajevo – servido numa cafeteira de tamanho individual, acompanhado por um pedaço de baclava (pastel feito com pasta de nozes trituradas, massa folhada e banhada em xarope ou mel) e um cigarro DRINA. Tudo servido em bandeja de cobre. Mas seja o café preparado de que modo for, por estes lados é sempre demorado, tomado sem pressas, gole a gole entre vírgulas de um tête-à-tête.!!!!

V prvi polovici leta 2011 so bili Študentski domovi v Rožni dolini (Ljubljana) ne le kraj zabave in druženja, temveč tudi zbirališče starih in novih prijateljev. V kuhinji je pogovor običajno spremljala skodelica kave lokalne blagovne znamke kave , pripravljene na 'starinski' način, torej ne v aparatu za kavo in brez filtra. Zame je bila ta metoda priprave kave nova in sem se je naučil šele čez čas.! Navada pitja kave je globalna in je prisotna na Portugalskem kot tudi v Sloveniji. V urniku kateregakoli Portugalca se vedno najde pet minut 'za kavo'. Od pesnika

Camõesa dalje, se kratki kavi reče tudi 'bica', v mestu Porto pa

k a v i r e č e j o t u d i " c i m b a l i n h o " ( p o

z n a m k i k a v n i h aparatov CIMBALI). !Navada pitja hitre, kratke kave ni tako pogosta v s l o v e n s k e m

prostoru, kamor je 'espresso' prišel iz

sosednje Italije in je v primerjavi s portugalsko

'bico' , krajši. !V Ljubljani imajo prednost pred kratko kavo, kava z mlekom, bela kava in kapučino. Obstajajo pa tudikavarne, ki pripravljajo turško kavo tako kot kavarne na Baščaršiji v Sarajevu - vsak dobi svoj bakreni pladenj z džezvo kave, koščkom baklave ter cigareto Drina. Vsekakor pa je glavna značilnost pitja kave v Sloveniji ta, da se jo pije počasi, brez hitenja in med pogovorom.!!

Artigo: José M. Salgueiro & Saša Janežič

Imagem: Ivan Kobilica - Kofetarica 1889

[ � ]5

Page 6: Sardinha 5 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

RITA BRAGA NA METELKOVI RITA BRAGA NO METELKOVALjubljano je obiskala Rita Braga,pevka, tekstopiska in performerka iz Lizbone.V svojem ustvarjanju povezuje popolnoma nasprotujoče si vplive, od Mozarta do švedskega ter portugalskega folka, od kavbojskih pesmi, jazza in sambe dvajsetih do Bollywooda. Na svojih nastopih po vseh štirih koncih sveta običajno igra na ukulele, instrument, ki so ga portugalski priseljenci prinesli iz Havajev. Rita Braga je z nastopom v Ljubljani otvorila "ex - YU" turnejo, ki jo je nadaljevala v različnih krajih Slovenije ter nato na Hrvaškem,v Srbiji, Črbi gori in Albaniji.!Vir: Napovednik!

Ljubljana foi visitada por Rita Braga, uma cantora, compositora e intérprete de Lisboa.As suas canções

são comun icantes de vár ias influênc ias contraditórias, de Mozart, da música folk Sueca e Portuguesa, de músicas country, jazz e samba dos anos 20 até Bollywood. Nos seus espetáculos ela normalmente toca o ukulele, um instrumento que o Português trouxe de volta

a Portugal do Havaí. Rita Braga abriu a sua "ex - YU" tour com o concerto Ljubljana, que mais tarde

continuará em vários lugares na Eslovénia e, em seguida, na Croácia, Sérvia, Montenegro e Albânia.

Fonte: Napovednik

EDUARDO RAON NA KINOTEKA EDUARDO RAON V KINOTEKUUma vez mais o músico português Eduardo Raon foi presença musical na Cinemateca Eslovena Kinoteka em Ljubljana, acompanhando o galardoado filme alemão Metropolis. Este é um dos mais importantes filmes de Fritz Lang, datado de 1926. O evento é devido ao ano do cinema. Excelente escolha para musicar este clássico mudo do cinema. O novo album do Eduardo pode ser obtido online ou em mão. Eventos semelhantes já têm sido realizados e ficamos à espera de mais noites como esta.! !

V Sloveniji živeči Eduardo Raon je zopet nastopil v ljubljanski Kinoteki, kjer je s svojo glasbo spremljal

prikaz večkrat nagrajenega nemškega filma Metropolis. Gre za enega najpomembnejših filmov Fritza Langa, iz leta 1926, ki so ga prikazali v sklopu Leta kina. Raonova glasba je nedvomno

bila zelo primerna spremljava sicer nememu Metropolisu in se veselimo prihodnjih podobnih

podatkov E. Raona. Izdal je tudi nov album, ki ga lahko kupite po spletu ali osebno pri vratarju.

LEONOR NO CASTELO Antes da despedida de mais uma sessão da Revista Sardinha gostávamos de lembrar os nossos queridos leitores que começaram as visitas guiados no Castelo de Liubliana. Os guias destas visitas andam vestidos a rigor de acordo com uma época. E para a época medieval a nossa D. Leonor que fez parte do Império Austro-Húngaro e que já cá foi falada, faz a visita guiada. Mais informação em: www.ljubljanskigrad.si/explore-the-castle/guided-tours/!

Preden se poslovimo še od ene številke Sardinhe, bi vas radi, dragi bralci, spomnili, da so se pričeli novi vodeni ogledi

na Ljubljanskem gradu. Gre za nekakšen časovni stroj, ki obiskovalce popelje skozi 6 časovnih obdobij v družbi oseb iz tistega časa. V srednjem veku nas pričaka Friderik III Habsburški v družbi Eleonore Portugalske! Burno življenje Eleonore na habsbuškem dvoru pa nam

je v preteklih številkah že predstavil Matjaž Ravbar.Več informacij o ogledih na: www.ljubljanskigrad.si/explore-

the-castle/guided-tours/

ELEONORA NA GRADU

SLOVENIJA V LISBONIESLOVÉNIA EM LISBOAPara todos os interessados, a Prof. Mateja Rožman, que dirige o leitorado de Língua Eslovena na Faculdade de Letras da Universidade de Lisboa contou-nos que pensa iniciar uma organização similar à Sociedade de Amizade Luso-Eslovena de Liubliana. A quem quiser participar e achar que tem uma boa contribuição deve contactar o leitorado. Mais informação em:

ww3.fl.ul.pt/dlgr/pt/old/docentes/mateja_rozman.html!

Vse interesirane tudi obveščamo, da nam je prof.Mateja Rožman, lektorica za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Lizboni, sporočila, da se v Lizboni ustanovlja Društvo portugalsko - slovenskega prijateljstva. Vsi, ki bi radi sodelovali ali prispevali

ideje, se lahko obrnete na:ww3.fl.ul.pt/dlgr/pt/old/docentes/mateja_rozman.html

[ � ]6

Page 7: Sardinha 5 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

EDITORIAL Desta vez vimos comemorar com

esta edição o dia da Revolução Portuguesa de 25 de Abril de 1974. Mais do que nunca é um evento importante nos dias que correm para nos lembrar que podemos ir mais longe e lutar pelos nossos direitos. Contamos ainda com uma nova novela acerca do café com a avó, muita música, artes plásticas e uma entrevista a uma das nossas sardinhas favoritas, a Gabriela. Voltarnos-emos a

ver no Verão para uma edição escaldante. Até lá !!!UVODNIK

S to številko bi se radi spomnili tudi portugalske revolucije iz 25. aprila 1974. Ta dogodek je danes še kako aktualen, saj nas spomni, da lahko vedno gremo 'dlje' in da se je potrebno boriti za svoje pravice. Predstavljamo prispevek o kulturi pitja kave, prinašamo veliko glasbe, nekaj likovne umetnosti ter intervju z eno naših najljubših 'sardin', Gabrielo. Zopet se vračamo poleti z novo, vročo, številko. Se vidimo takrat!!!

A rir se corrigem os costumes

Smeh pravilne svoje manire

APOIOS PODPORNIKI

J.P.C. & D.C.

COLABORADORES SODELAVCI João Pita Costa&Dijana Cerovski&Matjaž Ravbar&José M. Salgueiro&Saša Janežič&Gabriela Mazovec&Mateja Rožman