sardinha 2 :: the portuguese-slovenian culture magazine

8
[1] No passado mês de Abril a Kinoteka apresentou uma mostra de cinema português curada por Rui Pereira, um dos responsáveis pelo festival de cinema Indie Lisboa. Nesta mostra foram trazidas à tela diversas obras cinematográficas de realizadores como Manoel de Oliveira, Pedro Costa ou Miguel Gomez. Destaca- se o documentário "José e Pilar" acerca do prémio nobel da literatura português José Saramago. V a p r i l u j e b i l a v K i n o t e k i predstavljena retrospektiva portugalskega filma, ki jo je kuriral Rui Pererira, organizator filmskega festivala Indie Lisboa. Ob tej priložnosti so bili predvajani filmi Manuela de Oliveire, Pedra Coste in Miguela Gomeza. Še posebej moramo omeniti dokumentarni film "José in Pilar" , ki pripoveduje o življenju portugalskega pisatelja José Saramaga, prejemniku Nobelove nagrade za književnost. J. P. C. & D. C SARDIN H A SANTOS POPULARES EM PORTUGAL PRILJUBLJENI SVETNIKI NA PORTUGALSKEM A antiga tradição dos Santos Populares é hoje um dos maiores eventos em todas as cidades do país. Sendo o indicador de quando a sardinha está já no tamanho exacto para ser posta no prato, motiva festejos por todas as ruelas e marchas populares que fazem lembrar o Carnaval do Rio de Janeiro. Todos os anos - na noite de Santo António (12 Junho) em Lisboa, e de São João (24 Junho) no Porto - come-se sardinha assada e dança-se a Música Popular Portuguesa. Praznik najbolj priljubljenih svetnikov je eno največjih praznovanj na Portugalskem. Praznuje se, ko so sardele dovolj velike, da so primerne za pojesti. Takrat se organizira praznovanja po celi državi, vrvež nekatere spominja na karneval v Riu de Janeiru. Na večer, ko se praznuje ( v Lizboni je to 12. Junija, na dan Sv.Antona, in v Portu je to 24. Junija, na dan Sv. Janeza) se je sardine in pleše na popularno glasbo. J. P. C. & D. C. Cinema em Português Kino v portugalščini Tabu de Miguel Gomes está no Kinodvor a partir de 31 de Julho. Film Tabu, režiserja Miguela Gomesa si lahko ogledate v Kinodvoru, od 31 Julija dalje.

Upload: joao-pita-costa

Post on 23-Jul-2016

228 views

Category:

Documents


4 download

DESCRIPTION

www.sardinha.org

TRANSCRIPT

Page 1: Sardinha 2 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[1]

No passado mês de Abril a Kinoteka apresentou uma mostra de cinema português curada por Rui Pereira, um dos responsáveis pelo festival de cinema Indie Lisboa. Nesta mostra foram trazidas à tela diversas obras cinematográficas de realizadores como Manoel de Oliveira, Pedro Costa ou Miguel Gomez. Destaca-se o documentário "José e Pilar" acerca do prémio nobel da literatura português José Saramago.

V a p r i l u j e b i l a v K i n o t e k i predstavljena retrospektiva portugalskega filma, ki jo je kuriral Rui Pererira, organizator filmskega festivala Indie Lisboa. Ob tej priložnosti so bili predvajani filmi Manuela de Oliveire, Pedra Coste in Miguela Gomeza. Še posebej moramo omeniti dokumentarni film "José in Pilar" , ki pripoveduje o življenju portugalskega pisatelja José Saramaga, prejemniku Nobelove nagrade za književnost.

J. P. C. & D. C

SARDINHA

SANTOS POPULARES EM PORTUGALPRILJUBLJENI SVETNIKI NA PORTUGALSKEM

A antiga tradição dos Santos Populares é hoje um dos maiores eventos em todas as cidades do país. Sendo o indicador de quando a sardinha está já no tamanho exacto para ser posta no prato, motiva festejos por todas as ruelas e marchas populares que fazem lembrar o Carnaval do Rio de Janeiro. Todos os anos - na noite de Santo António (12 Junho) em Lisboa, e de São João (24 Junho) no Porto - come-se sardinha assada e dança-se a Música Popular Portuguesa.

Praznik najbolj priljubljenih svetnikov je eno največjih praznovanj na Portugalskem. Praznuje se, ko so sardele dovolj velike, da so primerne za pojesti. Takrat se organizira praznovanja po celi državi, vrvež nekatere spominja na karneval v Riu de Janeiru. Na večer, ko se praznuje ( v Lizboni je to 12. Junija, na dan Sv.Antona, in v Portu je to 24. Junija, na dan Sv. Janeza) se je sardine in pleše na popularno glasbo.

J. P. C. & D. C.Cinema em PortuguêsKino v portugalščini

Tabu de Miguel Gomes está no Kinodvor a partir de 31 de Julho.

Film Tabu, režiserja Miguela Gomesa si lahko ogledate v Kinodvoru, od 31 Julija dalje.

Page 2: Sardinha 2 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[2]

Desta vez a nossa sardinha do mês é o Matjaž que acaba de juntar os trapos com a Daniela, uma das portuguesas que vive em Ljubljana há mais tempo, para lá de 5 anos. Desejamos-lhes as maiores felicidades e deixamo-vos a entrevista feita ao noivo numa das manhãs da sua despedida de solteiro.

S: Mat jaž , va is- te casar com uma portuguesa. Há quanto tempo a conheces?

MR: Estou com ela desde 2005. Faz quase 8 anos, agora.

S: Como têm sido estes 8 anos de constantes telenovelas?

MR: (risos) Muito melhor que "Floribela" e "Morangos com açucar" juntos.

S: O que mudou na tua vida, desde que começaste a ter uma ligação com a comunidade portuguesa?

MR: Mmmm... Eu diria que me deu uma nova perspectiva de ver as coisas.

S: Podes dar-nos um exemplo?MR: Não. (risos) Deixa-me ver... Eu diria que

os portugueses têm uma maneira diferente dos eslovenos de ver o mundo. A percepção do tempo, por exemplo. "Às 3 da tarde" nunca é bem às 3 da tarde. Eu sou mais "direitinho". A Daniela faz-me ver que há coisas mais importantes do que estar em certo sítio à hora certa. Isso foi o que eu ganhei dela. Mas continuo a ser eu. De tal forma que tenho de estar lá às 3 da tarde.

S: A religião tem um papel importante tanto em Portugal como na Eslovénia. Que eventos religiosos celebraste em Portugal e quais são as principais diferenças?

MR: A comida. A comida é o que salta mais à vista. Estive em Portugal, em alturas de Páscoa e do Natal, e a celebração em si não é muito diferente em casa dos pais da Daniela e em casa dos meus pais. Mas a comida é a primeira e a maior diferença. Principalmente porque a variedade da cozinha em Portugal é maior que na Eslovénia. Isto foi a primeira coisa que senti e que teve mais impacto em mim. Aletria, por exemplo. Sempre que lá vou, sei que vou comer aletria.

S: Qual foi a tua primeira reacção ao experimentares bacalhau?

MR: Foi boa, porque a primeira vez comi em forma de patanisca. E estas 1001 versões diferentes. Assim, cada vez que vamos a

Portugal, voltamos com 2 a 3 quilos de bacalhau na mala.

S: E caracóis?MR: Nunca experimentei. E

nunca irei. (risos) Não é o meu copo de água.

S: Super-Bock ou Sagres?MR: Cheio. (risos)S: És um dos casos de maior

sucesso nas relações entre Portugal e a Eslovénia. O que achas que está por detrás desta boa ligação que ocorre f r e q u e n t e m e n t e e n t r e eslovenos e portugueses?

MR: Eu diria que, apesar dos portugueses serem mais abertos que os eslovenos, estes desfrutam a vida aqui na Eslovénia por existirem certas similaridades. Desta forma: em Portugal, as pessoas estão em contacto permanente com os espanhóis, que por sua vez são mais abertos e expressivos que os portugueses. Na Eslovénia, estamos em contacto permanente com italianos e croatas, que também são mais abertos e mais expressivos do que nós. Penso que a ligação é boa precisamente porque somos iguais neste aspecto - abertos, mas não tão abertos (quanto os nossos vizinhos).

S: Sentes-te em casa quando vais a Portugal? Sentes que é o teu segundo país?

MR: Sim, sinto-me em casa lá. E quando a Daniela tem de ir tratar das coisas dela, gosto de ir estrada fora até à tasquinha.

S: Já que estás junto com uma portuguesa há 8 anos, agora temos de te perguntar como vês a mulher portuguesa em relação à mulher eslovena?

MR: Ufff... (Ao fundo: "A língua é a primeira, certo?") (risos) Não há muita diferença. Eu diria que a portuguesa gosta de ser menos independente do seu parceiro que a eslovena.

S: Temos uma pergunta no forno guardadinha só para ti. Ao casarem, os vossos filhos terão dupla nacionalidade, criando assim uma nova geração eslovena de ascendência portuguesa. Falando em números, qual pensas ser o teu contributo?

MR: 3. (sorriso)S: Obrigado Matjaž, e até logo.

---------------

Ta mesec je naša sardina meseca mag. Matjaž Ravbar. Z Matjažem smo se pogovarjali v Banjaluki, kjer je praznoval svojo fantovščino. Kmalu zatem, na začetku junija je sledila poroka z Danielo Ribeira, Portugalko, ki živi v Sloveniji že več let. Na njuni skupni poti jima želimo vse najboljše.

S: Matjaž, tvoja boljša polovica je portugalske narodnosti. Kako dolgo se že poznata?

MR: Poznava se od leta 2005, torej je minilo že skoraj osem let.

S: Kaj nam lahko rečeš o osmih letih 'portugalske telenovele'?

MR: (smeh) Lahko rečem samo, da je veliko boljša od obeh telenovel, "Floribele" in "Jagode s sladkorjem" skupaj.

S: Kaj se je spremenilo v vašem življenju, odkar si povezan s Portugalsko?

MR: Mmmm ... Predvsem sem dobil novo perspektivo gledanja na stvari.

S: Si lahko bolj natančen?MR: Ne (smeh). Naj vidim ... Mislim, da imate

Portugalci drugačen način gledanja na svet.Na primer percepcija časa, npr. "Ob 15h ne pomeni nikoli točno ob 15h. To je bilo tisto, kar sem pridobil. Vendar še vedno ne morem iz svoje kože, in sem, če sem zmenjen ob 15h, tudi ob 15h tam.

MATJAŽ RAVBAR

Sardinha deste mês

Sardina meseca

www.shop.pluta.siKo moda nastaja v sožitju z naravo.

Page 3: Sardinha 2 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[3]

S: Religija ima pomembno vlogo tako na Portugalskem in v Sloveniji. Katerih praznikov si se že udeležil na Portugalskem in katere so glavne razlike med slovenskimi in portugalskimi praznovanji?MR: Glavna razlika je v hrani. Portugalsko sem že obiskal za Božič in Veliko noč , ampak samo praznovanje niti ni tako zelo drugačno kot pri nas v Sloveniji. Toda hrana je prva in največja razlika. Predvsem zato, ker je hrana na Portugalskem bolj raznovrstna kot pri nas v Sloveniji. Portugalska hrana se mi je najbolj vtisnila v spomin. In pa “aletria” (sladica iz sladkih rezancev). Vedno, ko grem na Portugalsko, vem, da jih bom jedel.S: Kakšna je bila tvoja prva reakcija, ko si poskusil bacalhao (trsko)?MR: Bilo mi je všeč, saj sem jo (trsko) prvič jedel v obliki 'patanisca'. In vaših 1001 različic priprave jedi (super). Zdaj se vsakič iz Portugalske vračam z 2-3 kilogrami trske v prtljažniku.S: In polži?MR: Jih nisem še nikoli poskusil in najbrž tudi ne bom. (Smeh) To ni zame.S: Super Bock ali Sagres?MR: Ni pomembno, samo, da je kozarec poln. (Smeh)S:. Kaj misliš, da je v ozadju dobrih povezav oz. dobrih odnosov med Slovenci in Portugalci?

MR: Jaz bi rekel, da je, kljub temu, da ste Portugalci bolj odprti od nas, Slovencev, obstajajo določene podobnosti med nami. Torej: Portugalci ste v stalnem stiku s Španci, ki pa so bolj odprti in izraziti od vas. Tudi Slovenci smo v stalnem stiku z Italijani in s Hrvati, ki so tudi bolj odprti in glasnejši od nas. Mislim, da je povezava dobra ravno zato, ker smo oboji odprti, vendar ne tako zelo odprti kot naši sosedi.S: Se na Portugalskem počutiš doma? MR: Ja, tam se počitim 'doma'. Ko sem tam, in ima Daniela obveznosti, se kar sam napotim v bližnjo gostilno.S: Ker sta skupaj z Danielo že toliko časa, naj te vprašam, kako vidiš žensko v obeh družbah?MR: (Smeh.) Ni veliko razlik. Mogoče to, da se mi zdi portugalska ženska bolj navezana na svojega partnerja. S: Še zadnje vprašanje. Koliko otrok načrtujeta? MR: 3. (Nasmeh)S: Matjaž, hvala za sodelovanje in na svidenje.

J.S. & J. P. C. & D. C.

APRENDE A FALAR PORTUGUÊS

E A SURFAR EM PORTUGAL

10%A Sardinha dá-te descontos para a surfar e a falar português. Aproveita esta grande oportunidade de lançamento com este cupão. INSCREVE-TE JÁ !!

Sardinha vam daje popuste za tečaj surfanje in portugalskega jezika. Izkoristite to neverjetno ponudbo s tem kuponom. PRIJAVITE SE ZDAJ !!

Também disponível ..Espanhol em Sevilha

Italiano em Calabriawww.mojmaestro.si

Fado no Museu

Foi na noite de verão dos museus, no passado dia 14 de Junho, que o MGLC, em Ljubljana, ofereceu um concerto

pela Mateja Starič na voz com o Matija Culprit ao baixo.

Entre alguns outros temas em português, a Mateja brindou-

nos com alguns fados. Ela já aceitou ser a sardinha do mês

numa das nossas próximas edições.

Fado v muzeju

Na poletno muzejsko noč, dne 14. junija, smo imeli

priložnost v MGLC v Ljubljani, slišati koncert pevke Mateje

Starič, s kitarsko spremljavo Matije Krivca. Njun repertoar je

vključeval poleg pesmi v francoščini, španščini in

italijasščini tudi nekaj pravi lizbonski fado in fado iz Porta. V

prihodnji številki Sardine bomo Matejo Starič tudi bolje

Page 4: Sardinha 2 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[4]

ARTEED

UARD

O BE

NTUB

Kapverdski slikar Eduardo Oliveira Bentub se je že v mladih letih navdušil za slikarstvo, za dokončni korak v slikarske vode pa je bil odločilen vpliv slikarja Davida Levy Lime, ki prav tako prihaja iz Kapverdskih otokov (bolj znanih pod imenom Zelenortski otoki). Eduardo je pričel z razstavljenem svojih del najprej na Portugalskem in Zelenortskih otokih, kasneje pa tudi v Sloveniji in Avstriji. Danes živi in ustvarja v Sloveniji. Z uporabo ekspresivnih žarečih koloritov, portretov figur z dodanimi besedili in skicami ter z uporabo motivov, ki predstavljajo vsakdanje življenje na rojstnih otokih je v zadnjih letih poživil slovenski umetniški prostor in s svojimi deli ponesel kapverdsko kulturo izven meja Lusofone.

O artista caboverdiano, Eduardo Oliveira Bentub apaixonou-se pela pintura ainda criança, mas foi por influência do pintor caboverdiano David Levy Lima que começou a exibir as suas obras em Portugal, Cabo Verde e posterirmente na Eslovénia e Áustria. Hoje em dia, vive e trabalha na Eslovénia e, com o uso de de cores vivas e exprecivas, acompanhados de figuras esboçadas ou retratadas, de textos com muitos motivos do quotidiano caboverdiano, Edu, como é conhecido, de certa forma, revitalizou o espaço artístico esloveno pois com ele traz parte da cultura caboverdiana fora de fronteiras Lusófonas.

M. Z.

UMETNOST

Page 5: Sardinha 2 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[5]

Pica-pauIngredientes:500g de Carne de Porco1 colher de sopa de Margarina2-3 dl de Cerveja2 colheres de sopa de Mostarda2-3 dentes de Alho1-2 folhas de LouroAzeite.Sal q.b.Piri-piri q.b.Pickles q.b.Azeitonas Pretas q.b. Preparação:Corta-se a carne em cubos pequenos. De

seguida, tempera-se a carne com o sal, o piri-piri e o alho cortado em rodelas. Rega-se tudo com a cerveja juntando as folhas de louro e deixa-se a marinar entre meia a uma hora. Numa frigideira, derrete-se a margarina com um fio de azeite, fritando de seguida a carne a gosto. Junta-se a carne e a mostarda ao restante marinado e deixa-se cozer tudo em lume brando a médio durante 30 a 40 minutos. De início, deve mexer bem para dispersar a mostarda. De quando em quando, deve destapar o tacho para libertar o álcool evaporado. No final, decora-se com os pickles e com as azeitonas. Deve ser servido em pequenas porções e acompanhado com pequenos pedaços de pão ou broa.

Žolna

Sestavine:• 500 g svinjine• 1 žlica margarine• 2-3 dl piva• 2 žlici gorčice• 2-3 stroka česna• 1-2 lovorjeva lista• Oljčno olje• Sol • Piri Piri • Kumarice • Črne olive

Priprava:Nareži meso na majhne koščke. Potem jih

potresi z soljo, piri pirijem in sesekljanim česnom. Vse skupaj prelij z pivom, dodaj lovor in pusti, da se marinira 1 uro. V ponvi stopiš margarino z malo olivnega olja in prepraži meso. Dodaj malo gorčice in preostanek marinade ter praži še nadaljnjih 30-40 minut. Sprva moraš velikokrat premešati, da se gorčica raztopi, kasneje pa je treba ponev večkrat odkriti, da alkohol izpari. Ko je kuhano, okrasi krožik z koščki kislih kumaric in olivami. Postreži v majhnih porcijah in skupaj s koščki kruha (še boljše z koruznim).

J.M.S.

... ACERCA DO PICA-PAU O pica-pau inspira esta receita uma vez que os pedaços de carne são servidos em palitos. Não só é uma ave muito abumdante em Portugal e na Eslovénia, como também nos lembra de uma famosa série infantil brasileira de 1977 chamada Sítio do pica-pau amarelo onde um grupo de crianças enfrentam aventuras e onde o vilão é um crocodilo chamado Cuca.

4 PESSOASRÁPIDOFÁCIL

4 OSEBEHITRO

PREPROSTO

... O žolni Ime tega recepta je navdihnila žolna, saj je jed mogoče jesti le tako, da vroče koščke mesa popikamo z zobotrebci (kot žolna). Ne samo, da je žoln na Portugalskem zelo veliko, nanjo nas spominja tudi nekoč znamenita brazilska risanka iz leta 1977. Imenuje se Ranč rumene žolne, pripoveduje pa o dogodivščinah skupine otrok in o tatinskem krokodilu z imenom Cuca.

www.conrad-fuerst.si

J.P.C. & D.C.

MOJMAESTRO apresenta / predstavija ...

Page 6: Sardinha 2 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[6]

Ainda em Março a Sardinha assistiu à peça de teatro BARBARA KAPELJ OSREDKAR: DRAGA DUŠA a convite do Eduardo que acompanhou esta peça em harpa. Aproveitamos para lhe fazer algumas perguntas depois do espetáculo.

S: Como e quando começaste a tocar harpa?ER: Foi um acidente! Ou talvez melhor um

acaso. Um amigo meu, com quem tocava outras músicas e que estudava Órgão no conservatório, desafiou-me a ingressar nesse mesmo conservatório (de Lisboa). Encarei essa hipótese como uma oportunidade para estudar um instrumento novo e acabou por ser a Harpa a escolhida. Teria na altura 17 anos pelo que foi uma aprendizagem muito tardia.

S: Podera haver alguma relação entre a Harpa e o Fado?

ER: Não só pode haver como já houve mas com um carácter pontual. A instrumentação do fado, apesar de originalmente não ser a que hoje é usada, está "cristalizada" acho. Creio que essa matriz m a n t e r - s e - á n ã o o b s t a n t e a s m u i t a s "contaminações" possíveis, algumas já feitas e outras por fazer.

S: Sabemos que tens tido alguns projectos com a Maria João e com o Mário Laginha. Como é trabalhar com eles?

ER: O disco Iridescente, de Mário Laginha e Maria João, no qual participo foi sobretudo um desafio. A vários níveis. Porque são músicos de uma envergadura musical de excepção e porque têm um idioma próprio para o qual foi preciso encontrar a melhor maneira de contribuir. E também foi e é um prazer conviver e tocar com eles pela sua dimensão pessoal que é tão generosa.

S: Onde ou com quem sonhas tocar um dia?ER: O sítio: numa pedreira de mármore,

suspenso. A pessoa: Tricky.S: Como vieste parar a Ljubljana? A cidade das

muheres?

ER: Ljubljana: o primeiro contacto foi através do festival Mesto Žensk em 2006 no qual toquei. Eufemisticamente falando, a partir daí fiquei em contacto com alguém "muito especial" até que aportei aqui a partir de 2010/2011.

O Eduardo vai tocar na Kinoteka no dia 28 de Junho a fazer a banda sonora ao vivo para o filme Die Puppet de Lubitsch e depois no dia 6 de Julho no Festival de Jazz de Ljubljana em dueto com o contrabaixista Tomaž Grom. Fica o convite.

Marca je portugalski glasbenik z naslovom v Ljubljani, Eduardo Raon, na harfi spremljal gledališko BARBARA KAPELJ OSREDKAR: DRAGA DUŠA. Predstavo si je bilo mogoče ogledati 25. In 26. Marca v Cankarjevem domu. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj.

S: Kako in kdaj si začel igrati harfo?ER: Bilo je po naključju! Prijatelj, s katerim sva

igrala v istem bendu in, ki je študiral orgle na

konservatoriju v Lisboni, me je spodbujal, da se vpišem v isti konservatorij. To sem vzel kot priložnost, da se naučim igrati na nov inštrument in na koncu sem izbral harfo. Star sem bil že 17 let, kar je že precej pozno za učenje igranja harfe.

S: Kakšen je odnos harfe do igranja znamenite portugalske glasbe fado?

ER: Odnos med harfo in igranjem fada obstaja, vendar je bolj recentne narave. Inštrumenti s katerimi se igra fado so že nekako ustaljeni, predpisani. Tudi fado ne bil bil več to kar je, če bi ga začeli igrati z drugimi glasbili.

S: Vemo, da si sodeloval z znamenitima Portugalskima glasbenikoma, Mario João in Máriom Laginho. Kako je bilo igrati z njima?

ER: Z njima sem sodeloval pri ustvarjanju cd-ja Iridescente, kar mi je v prvi vrsti predstavljalo velik izziv na različnih ravneh. Ne le, da sta izjemna glasbenika ampak tudi zato, ker imata sebi lasten jezik izražanja, zaradi česar sem moral najti najboljši način, da prispevam to, kar sem kasneje prispeval. Na osebni ravni sem se iz igranja z njima ogromno naučil.

S: Kje in s kom si še želiš igrati?ER: Kje: v kamnolomu marmorja. S kom: S

Tricky.S: Kaj te je pripeljalo k nam, v Ljubljano?ER: Prvi stik z Ljubljano je bil preko festivala

Mesto žensk, kjer sem leta 2006 tudi nastopal. Takrat sem spoznal prav posebno osebo, kar je privedlo do tega, da sem se leta 2010 tudi sem priselil.

S: Eduardo, hvala ti za čas in za sodelovanje. Želimo ti vse dobro na tvoji glasbeni in osebni poti.

Eduarda lahko slišite igrati v Kinoteki, 28. Junija 2013, v živo ob ogledu filma Die Puppet de Lubitsch in nato 6. Julija 2013 na Jazz festivalu v Ljubljani , v duetu z basistom Tomažem Gromom. Vabljeni!

OČE NAŠ

Če bi še kdaj naneslo, Oče ti moj,lepo te prosim, me naredi sneg.Po tundri me usuj za nizko zimoin s tisoči oči mi daj bit slep,

da nikdar ne uslutim juga v dalji:brez vonja, okusa, volje in spominame izdelaj, Bog, in naj bo le tišinain v njej negibni, zbodasti kristali.

Preveč človeka celost polovicein polovičnost celega me bega,zato mi ustrezi, saj si Bog pravice –

več nikdar mi ne prizadeni tega,da bi, v obilici menjav obljub in groženj, sam iskal svoj strah in up.

PAI NOSSO

Se alguma vez calhar, peço-te, meu Deus,que por favor me transformes em neve na tundra.Deixa-me cair no Inverno

e dá-me com mil olhos a cegueira

para nunca pressentir ao longe o sul:sem cheiro, sabor, vontade e memória,cria-me, meu Deus, e que haja silêncioe nele cristais imóveis e aguçados.

Confunde-me a totalidade da metade humana,confunde-me a imperfeição da totalidade.Por isso, atende-me, se és o Deus da Justiça –

nada mais faças para que no excesso de mudanças e promessas e ameaças só procure o meu medo e a minha esperança.

Tr a d u ç ã o : M a t e j a R o ž m a n e m colaboração com Américo Meira e Casimiro de Brito

Os Poetas em Maribor e Guimarães

Mateja Rozman je vodja lektorata za Slovenski Jezik na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni. Na lizbonski univerzi je opravila magis ter i j s področ j a s lovenskega in portugalskega jezikoslovja. Prevedla je šestinsedemdeset portugalskih in slovenskih pesnikov. Projekt antologij, ki ga koordinira, je skupni projekt Mariborain Guimaraesa. Predstavitev antologije portugalskih pesnikov je bila decembra 2012 v Mariboru in na zacetku julija bosta predstavljeni obe antologiji v Gumarãesu.

Mateja Rozman é leitora do Departamento de Língua Eslovena na Faculdade de Letras da Universidade de Lisboa. Traduziu poetas portugueses e eslovenos. As antologias do p ro j e t o , p o r e l a c o o rd e n a d o , f o r a m apresentados em conjunto por Maribor e Guimarães. A apresentação da antologia de poetas portugueses realizou-se em Dezembro de 2012, em Maribor e, no início de Julho, os poetas serão apresentados em Gumarães.

Entrevista ao músico Eduardo RaonOLHO PORTUGUÊS PORTUGALSKi POGLED

Intervju z glasbenikom, Eduardo Raon

TERTULIJA

ASSOCIAÇÃO DE AMIGOS ESLOVENO-PORTUGUESA APRESENTA ...DRUŠTVO SLOVENSKO-PORTUGALSKEGA PRIJATELJSTVA PREDSTAVA ...

J.P.C. & D.C.

Page 7: Sardinha 2 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

E L E O N O R A PORTUGALSKA

Od Lizbone do Slovenije je okoli 2000 km, kar je v preteklosti predstavljalo še večjo oviro kot danes. Kljub temu so že pred mnogimi

stoletj i obstajale druž inske povezave med p lemišk imi rodbinami iz tedanje Portugalske in Habsburške monarhije. V seriji č l a n k o v s e n a m e r a v a m o dotakniti nekaterih zanimivih družinskih povezav, ki zaradi zapletenosti in intrig dosegajo n i v o n a j b o l jš i h b r a z i l s k i h telenovel. Elenora Portugalska se je rodila 18. Septembra 1434 v Torres Vedras očetu Edvardu kralju Portugalske in mami Elenori A r a g o n s k i . Z a r a d i zunanjepolitičnih povezav je bila njena poroka dogovorjena še pred je dopolnila 18 let. Takrat 37

letni Friderik III. Habsburški, avstrijski nadvojvoda in cesar Sveto Rimsko Nemškega cesarstva je bil izbran za najprimernejšega snubca ravno zaradi naziva »cesar«. Elenora je med pomorskim potovanjem do Rima, kjer je potekala poroka, doživela napad piratov na konvoj ladij ter izjemno močno neurje. Še sreča, da je sploh prispela v Italijo! Ne zamudite prihodnjih poglavij naše novele..

De Lisboa para a Eslovénia vão cerca de 2000 km, que no passado representavam um obstáculo ainda maior do que é hoje. No entanto, muitos séculos atrás, havia ligações familiares entre a família aristocrática Portuguesa e a monarquia dos Habsburgos. Numa série de artigos que pretendo abordar algumas conexões familiares interessantes, devido à complexidade e intriga alcançar o melhor nível de telenovelas brasileiras.

A Leanor de Portugal nasceu a 18 de Setembro 1434 em Torres Vedras. O pai era Duarte Rei de Portugal e a mãe Leanor de Aragão. Por causa de pressões externas, o seu casamento foi acordado antes da idade de 18 anos. Naquela época, Frederick III. Habsburg, arqueduque da Áustria e Imperador do Sacro Império Romano Alemão de 37 anos foi selecionado como o pretendente mais adequado pelo seu título de "Imperador". Leanor durante a viagem por mar para Roma, onde seria o casamento, experenciou ataques de piratas e extremamente poderosa tempestade. Felizmente, ela chegou a Itália! Nao perca os próximos capítulos desta novela ...

M.R. & D.R.

NOVA NOVELA

SARDINHA MEDIAwww.crnmacek.com

[email protected]

Jasmina Erjavec

CONCURSO: A MINHA SARDINHA É MELHOR QUE A TUADesenhe a sua sardinha mais original com motivos do seu dia-a-dia ou dos seus gostos e envie-nos para a morada acima. A melhor sardinha é publicada aqui e ganha um prémio surpresa. Participe !!

NATEČAJ: MOJA SARDINA JE BOLJŠA OD TVOJENariši svojo, unikatno sardino, z motivi iz svojega vsakdana ali z kakšnimi drugimi motivi in nam jih pošlji na zgornji naslov. Najboljša sardina bo objavljena tukaj in bo dobila darilo presenečenja. Pridruži se nam!!

Page 8: Sardinha 2 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

EDITORIALA segunda Sardinha chega entre as noites

de Santo António e São João com muitas saudades e muita alegria com o Verão aqui à porta. Trazemos algumas novidades e nesta nova Sardinha, colorida com muita música e outras coisas apetitosas. Fica desde já o convite para a nossa festa de lançamento a 1 de Agosto, em colaboração com a Associação de Amigos Esloveno-Portuguesa e Conrad Furst & Sohne, com muitas surpresas. Ponham-na nas vossas agendas. Vemo-nos

por lá. Um abraço, um belo Verão e até à próxima Sardinha.

UVODNIKNaša druga Sard inha

prihaja v času med praznikoma p r i l j ub l j ne ih po r tuga lsk ih svetnikov, Sv. Antona in Sv. Janeza. Obarvana je z spomini in veseljem, ker je poletje končno tukaj . Ta š tevi lka prinaša veliko novic, glasbe in drugega. Ostane nam samo še, da vas povabimo na našo z a b a v o s p r e d s t a v i t v i j o Sardin(h)e, ki jo pripravljamo skupaj z Društvom slovensko-portugalskega prijateljstva ter podjetjem Conrad Furst&Sohne Dogodek se bo zgodil 1. Avgusta, prosimo, da si dan takoj vnesete na svoje urnike. Imejte super poletje & se vidimo 1. Avgusta.

J. P. C. & D. C.

COLABORADORESEduardo BentubDijana CerovskiJoão Pita CostaGabriela DrogaJasmina ErjavecAmérico MeiraMatjaž RavbarEduardo RaonDaniela RibeiroMateja RožmanJosé Miguel Salgueiro

Mais vale tarde que nunca Bolje kasneje kot

nikoli

APOIOS PODPORNIKI