sardinha 11 :: the portuguese-slovenian culture magazine

14

Click here to load reader

Upload: joao-pita-costa

Post on 26-Jul-2016

237 views

Category:

Documents


7 download

DESCRIPTION

Edição de Inverno, Fevereiro 2016 Capa: Inverno Naslovnica: Zima A energia de powertrio Energija Powertria Música para todos Glasba za vsakogar AS 1001 noites do LIFFE 1001 noč na LIFFE-u Musica a preto e branco Glasba v črni in beli barvi Sardinha do Mês: Alja Krašovec Sardina Meseca: Alja Krašovec De Volta à SILA 2015 Nazaj na Sejem SILA 2015 Arte: Jaka Šuln Umetnost: Jaka Šuln Olho esloveno em Lisboa Slovensko oko v Lizboni Receita: Bacalhau à Chibita Recept: Bacalhau à Chibita Agenda Napovednik Música Glasba Concurso Natečaj Postal n. 4 Razglednica št. 4

TRANSCRIPT

Page 1: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]1

SARDINHA# 11 Januar/Janeiro 2016 EDIÇÃO TRIMESTRAL / ČETRTLETNA IZDAJA www.sardinha.org

A energia de Powertrio

AS 1001 noites do LIFFE

Sardinha do Mês: Alja Krašovec

Música para todos

1001 noč na LIFFE-u

Sardina Meseca: Alja Krašovec

Glasba za vsakogar

Energija Powertria

Page 2: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

UVODNIK PREFÁCIO

Antes de começar queremos desejar a todos os nossos leitores um 2016 de muitas e boas surpresas. Nesta 11ª edição da vossa Sardinha trazemos a música de Powertrio que estiveram em Ljubljana no início do ano, e a Maja Matić que nos vem brindar com workshops de composição musical para todos. Há um foco em Lisboa eslovena com a nossa sardinha do mês Alja Krašovec, e a fotografia de Jaka Šuln. Trazemos ainda as 1001 noites em Ljubljana, a SILA deste ano preparada na escola dos pequenos portugueses, sabores eslovenos da feira Natura, e uma receita de bacalhau muito secreta. Bom apetite, esperemos que gostem !!

Preden začnemo, bi radi zaželeli vsem našim bralcem veliko lepih presenečenj v letu 2016. V 11. š t e v i l k i S a r d i n h e v a m predstavljamo glasbo skupine Powertrio, ki je nastopila v Ljubljani na pričetku leta, in Majo Matić, ki izvaja delavnice glasbene kompozicije za vse glasbene laike. V fokusu je tokrat L izbona, s tokratno sardino meseca, Aljo Krašovec, in fotografijo Jake Šulna. Poročamo še o trilogiji Miguela Gomesa, 1001 noč, ki smo si jo ogledali v Ljubljani, o SILA Bazaarju, slovenskih okusih na sejmu Natura in o do sedaj neznanem receptu priprave trske. Dober tek, upamo, da vam bo všeč!

Fevereiro quente, traz o diabo no ventre.

Vroči februar prinaša hudiča v maternici.

WWW.SARDINHA.ORG

Page 3: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]3

A ENERGIA DE POWERTRIO ENERGIJA POWERTRIA Nesta edição tivemos o prazer de conversar com Powertrio que esteve em Ljubljana com um concerto no Cankariev Dom Klub. Fica a entrevista.

S: O vosso nome Powertrio é conhecido como a designação da formação usual de música rock para guitarra, bateria e baixo. Porque é que o adoptaram?P: Sim, vem daí. É uma ideia adolescente (risos). Na altura tínhamos todos formações muito diferentes. Gostavamos todos de música clássica mas tínhamos todos experiências diferentes de rock, e de várias outras coisas. O nome Powertrio vem da intensidade e da energia. E para desmistificar esta linguagem do Jazz que para muita gente é complicada, essa abordagem mais “sangue na guelra” ajuda. É mais difícil ficar indiferente quando se vê que os músicos estão a acreditar no que estão a fazer.S: As pessoas quando vêem a guitarra clássica em palco esperam uma coisa diferente? Qual é a reação do público? P: A guitarra clássica é um instrumento que é iconográfico de outras músicas e a maior parte dos músicos autodidatas começaram a aprender com uma guitarra e umas canções. A guitarra é um instrumento que está muito ligado à canção. Há contudo muito repertório escrito de música contemporânea

para o instrumento e, às vezes, não se dá o devido valor.S: E haverá espaço para a guitarra portuguesa neste cenário? P: Sim claro. Eu não toco guitarra portuguesa mas sei que nesta nova geração - como o Pedro Caldeira Cabral e Ricardo Rocha - tem havido incursões, não tanto na improvisação, no jazz sim, e há exemplos de experiências de canção mais experimentais, mais longe do fado. E tem um potencial sonoro importante, com muitos músicos que começam a nascer pelo fado e a aventurar-se para fora dele e a tornar o instrumento num instrumento de concerto. Em breve vão começar a aparecer nomes, é um passo natural. S: Já tocam juntos há muito tempo. Como tudo começou? P: Nós conhecemo-nos todos no conservatório de Lisboa porque estudámos todos ao mesmo tempo. Fazemos parte de um grupo de apaixonados pela música. Encontrávamo-nos sempre em concertos. Foi bastante tempo mais tarde, em 2003, quando eu (Eduardo Raon) fui escolher a harpa a Paris e vocês (Joana Sá e Luís José Martins) lá viviam que nos reencontrámos e começámos a falar em tocar juntos. Em 2006 começámos a ensaiar e houve logo uma grande empatia musical. S: Houve vários projetos entretanto. O Powertrio é um projeto especial? P: É um projeto muito especial. Um projeto de vida. Vamos agora fazer 10 anos de existência. É um laboratório. E muitas coisas que foram

feitas fora do Powertrio mais experimentais foram consequência do Powertrio. O Powertrio foi um pouco a forma de nós descobrirmos a nossa própria linguagem de grupo e também individual.S: E há uma sensação cinematográfica na vossa música. É propositado? P: Há desde o início uma preocupação com a imagem. Com a ideia de que quando se vai ver um concerto não se ouve apenas. Que a condição visual na situação de concerto é mais uma coisa com a qual podemos jogar. Como que uma outra dimensão da própria música. Não temos a preocupação de propor uma viagem mas isso cada um sente as coisas de forma diferente. Isso é a magia da música.S: A montanha na capa do vosso disco é eslovena? P: Não, é norueguesa. Foi um fotógrafo amigo nosso que a trouxe para o disco. O tema de abertura tem uma ideia de perspectiva e de distância ... e de uma escala arrebatadora que em alguns momentos a nossa música também veicula. E há uma afinidade estética óbvia que partilhamos. S: Já cá estiveram na Eslovénia? P: O Eduardo mora cá. Nós já cá estivemos em 2009 no festival de Jazz de Cerkno. O Luís tocou cá com Deolinda. Gostamos muito do Jazz Cerkno, do espaço do festival e da

sua boa onda. O público por cá é especial e ontem também teve muito boa energia no nosso concerto. Essa empatia não se explica muito bem, sente-se. S: E para terminar, o que aconteceu a Pinhead Society?*P: Por coincidência, o novo ensamble em que estamos a trabalhar, que se chama “Turba Multa”, inclui o André Ferreira que era guitarrista dos Pinhead Society e entretanto começou a tocar violoncelo. A Mariana Ricardo, a vocalista dos Pinhead Soc, está também muito presente na música. Teve muitos anos a banda Munchen que partilha alguma sonoridade com a banda eslovena Širom que tocou ontem connosco. Tem agora uma banda que está a fazer bastante furor chamada “They’re heading west”. E o quinto elemento do “Turba Multa” é o Nuno Aroso.S: Esse é o próximo projeto a trazer cá, numa altura mais quentinha. Talvez para o festival de jazz de Ljubljana. Muito obrigado e até breve.

* A Joana Sá pertenceu à banda de rock alternativo Pinhead Society, alcunhada por alguns como os Nirvana (do album Bleach) portugueses com bastante projeção no panorama musical nacional, que desapareceram rapidamente após o primeiro disco.

Page 4: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]4

V tej številki smo se imeli čast pogovarjati s Power Trio, ki so nastopili s koncertom v ljubljanskem Cankarjevem domu. Sledi intervju.

S: Vaše ime Powertrio je znano kot označba klasične rock zasedbe s kitaro, bobni in basom. Zakaj ste se odločili zanj?P: Ja, res izvira iz tega. Gre za idejo iz mladosti (smeh). V tistem času smo imeli različne izobrazbe. Vsem nam je bila všeč klasična glasba, vsi pa smo imeli različen odnos do rocka in do ostalih smeri. Morda še bolj označuje intenzivnost in energijo, ki jo vlagamo v to, da naredimo Jazz bolj dostopen in razumljiv. Ljudje težje ostanejo indiferentni, če vidijo, da igramo z dušo.S: Kakšne predstave imajo ljudje, ko zagledajo klasično kitaro na odru? Kakšen je njihov odziv?P: Klasična kitara je instrument, ki je zelo prepoznaven v drugih zvrsteh glasbe, in večina samoukih glasbenikov se nauči najprej igrati na kitaro nekaj preprostih pesmi. Kitara je instrument, ki je zelo povezan s p e t j e m . O b s t a j a obsežen repertoar sodobne glasbe, napisan za kitaro. Vendar jo včasih p o d c e n j u j e m o , kitaro namreč. S : J e v t e m scenariju prostora za portugalsko kitaro?P: Seveda. Ne igram portugalske kitare, ampak vem, da nova generacija – na primer Pedro Caldeira Cabral in R i c a r d o R o c h a - n e t o l i k o v improvizaciji, ampak v jazzu, že prihaja do bolj eksperimetalnih pesmi, ki niso več tako blizu fadu.To ima pomemben potencial za mnoge glasbenike, ki začnejo s fadom, nato pa se oddaljijo od njega in gredo bližje klasični glasbi. Kmalu bo ta zvrst bolj znana, kar je normalno in povsem naraven del razvoja v glasbi.S: Skupaj igrate že mnogo časa. Kako se je vse začelo?P: Spoznali smo se na Konservatoriju v Lizboni, kjer smo študirali. Bili smo del ene skupine ljudi, glasbenih navdušencev. Srečevali smo se na koncertih. Precej kasneje, leta 2003, sem jaz (Eduardo Raon) izbiral harfo v Parizu, vidva (Joana Sá in José Luís Martins) pa sta tam živela in smo se srečali in začeli govoriti o igranju skupaj. V letu 2006 smo začeli z vajami in smo se takoj ujeli.S: Vseskozi sodelujete v drugih projektih. Zakaj je Powertrio tako poseben projekt?

P: To je zelo poseben, življenjski projekt. Kmalu bomo praznovali 10 letnico obstoja. Je laboratorij. Veliko zelo eksperimentalnih stvari, ki so bile narejene izven Powertria, so bile posledica Powertria. Powertrio je bil način, da odkrijemo svoj jezik na ravni skupine in na ravni posameznika.S: Vaša glasba nosi kinematografski občutek. Je to namenoma?P: Že od začetka negujemo podobo. Izhajamo iz ideje, da se na koncertu ne le posluša. Podoba je še ena situacija, s katero se na koncertu lahko poigramo in kot taka predstavlja dodato razsežnost glasbe. To je čarovnija glasbe.S: Je gora na naslovnici vašega albuma slovenska?P: Ne, je iz Norveške. Naš prijatelj, fotograf, jo je predlagal. Tema odpiranja se navezuje na perspektivo in razdaljo ... kar

odraža tudi naša glasba. S: Ste že bili v Sloveniji?

P: Eduardo živi tukaj. Ostali smo bili tukaj leta 2009 na festivalu Jazz

Cerkno. Luis je nato igral tukaj z Deolindo. Zelo

nam je bil všeč Cerkno, festivalski prostor in dobra atmosfera. Občinstvo tukaj je nekaj posebnega in včeraj na koncertu j e nas ta l a ze lo dobra energija. Tak

o bču t e k j e z e l o težko opisati, bolj se

občuti.S: In za konec, kaj se je

zgodilo s Pinhead Society *?P: Nova zasedba, s katero

sodelujemo, se imenuje "Turba Multa" in vključuje André Ferreira, ki je bil kitarist Pinhead

Society in je medtem začel igrati violončelo. Mariana Ricardo, pevka Pinhead Society, je tudi še zelo prisotna v glasbi. Veliko let je imela skupino “Munchen”, ki je igrala glasbo podobno glasbi slovenske skupine Širom, ki je včeraj nastopila z nami. Zdaj ima bend, ki se imenuje "They’re heading west" In peti element "Turba Multa" je Nuno Aroso.

S: To je naslednji projekt, ki bi ga radi pripeljali sem, vendar takrat, ko bo topleje. Morda v času Jazz festivala Ljubljana. Hvala in se vidimo kmalu.

* Joana Sá je igrala v alternativni rock skupini Pinhead Society, ki jo nekateri označujejo kot portugalsko Nirvana (Bleach album), in ki so po izdaji prvega albuma hitro izginili.

WWW.MENT.SI

Page 5: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]5

AS 1001 NOITES DO LIFFE 1001 NOČ NA LIFFE-U Miguel Gomes, eden najbolj prepoznavnih portugalskih in eden najbolj obetavnih evropskih filmskih režiserjev se je v Sloveniji predstavil že večkrat. V letu 2012 smo si lahko ogledali dva Gomesova filma, prvega 'Naš predragi mesec avgust’ na Festivalu sodobnega luzofonskega filma in 'Tabu' na Ljubljanskem filmskem festivalu. Na letošnjem, 26. L i ff u s e j e G o m e s predstavil s kar tremi fi l m i ( N e m i r e n , Obupan, Začaran), trilogijo, sodobno interpretacijo zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Vsak film traja oko l i dve ur i , in je m e š a n i c a d r u ž b e n e reportaže, magičnega realizma in sarkastične s a t i r e . F i l m j e navdihnila politična in ekonomska situacija v državi, ki jo je Gomes sp reml j a l 1 l e to , od avgusta 2013 do julija 2014. Film je njegova reakcija na stanje v državi, je izraz posmehovanja ljudem na oblasti, kar je, kot Gomes pravi, značilno za popularno kulturo. Filmi kažejo izredno raznolikost, od najbolj realističnih do najbolj burlesknih dogodkov. Prvi film v trilogiji tako prikazuje paleto zgodb, od izjav delavcev propadle ladjedelnice, do zgodbe petelina, ki so ga tožili na sodišču zaradi kikirikanja ponoči, in portugalskega Macgyverja, ki je izumil napravo za učinkovito požiganje sršenjih gnezd.

Miguel Gomes, um dos mais reconhecíveis realizadores portugueses a nível europeu foi apresentado na Eslovénia em várias ocasiões. Em 2012, tivemos a oportunidade de ver dois filmes de Gomes, o primeiro 'Aquele Querido Mês de Agosto

no festival de filme lusófono contemporâneo, e 'Tabu' no festival de cinema de Ljubljana (LIFFE).

Este ano, no 26º LIFFE, Gomes apresentou-se com três filmes (O

inquieto, O Desolado, O Encantado), trilogia, uma interpretação moderna do livro das mil e uma noites. Cada filme dura cerca de

duas horas e é uma mistura de reportagem social, do

realismo mágico e da sátira sarcástica. O filme

inspirado pela situação política e económica no país, foi acompanhado por Gomes por 1 ano, de Agosto de 2013 a

Julho 2014. O filme mostra a sua reação à

s i t uação no pa í s , uma expressão de zombaria com as

pessoas no poder que é, como diz Gomes, típico da cultura popular. Os filmes

mostram uma extraordinária diversidade, de mais realista para os eventos mais burlescos. O primeiro filme da trilogia de modo mostra uma série de histórias, a partir das declarações do estaleiro de trabalhadores que não conseguem desencadear a história, que foi acionada na justiça para cantar na noite, e o Português MacGyver que inventou o dispositivo para destruir eficientemente os ninhos de abelhão.

Mais uma vez fomos brindados com uma grande noite de música a encher a sala de cinema da cinemateca eslovena Kinoteka. O filme Entuziazm (Simfonija Donbassa) de Dziga Vertov, uma obra-prima da avante-guarde soviética. Um filme que explora o efeito analítico do som numa perspectiva ideológica em relação ao movimento da imagem. Um filme sobre o som, e s p e c i fi c a m e n t e , m u i t o b e m acompanhado musicalmente por Vladan Drobnicki (trombone) e Viktor Filipovski (percussão) e Eduardo Raon (harpa).

Udeležili smo se ''glasbeno-filmskega večera'' v kinematografski dvorani

l jubl janske Kinoteke. F i lm E n t u z i a z m ( S i m f o n i j a

Donbassa) od Dziga Vertov, je mojstrovina sovjetske a v a n t g a r d e . F i l m n a analitični način raziskuje zvok v odnosu do gibanja

sl ike. Fi lm so glasbeno spremljali Vladan Drobnicki

( t rombon) , Viktor F i l ipovski (tolkala) in Eduardo Raon (harfa).

MÚSICA A PRETO E BRANCO ČRNO BELA GLASBA

Page 6: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]6

SARDINHA DO MÊS SARDINA MESECA ALJA KRAŠOVEC V prvi izdaj Sardinhe v 2016 smo k intrevjuju povabili našo sodelavko, ki je v 10. številki Sardinhe intervjuala fadistko Giselo João, zdaj pa živi v Lizboni. S: Povej nam kaj o sebi.AK: Sem študentka 1. letnika magisterija na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer študiram španščino. Zaradi zanimanja za portugalski jezik in kulturo sem na naši fakulteti obiskovala izbirna predmeta Portugalščna 1 in 2, kasneje pa sem z učenjem nadaljevala sama. V preteklem letu sem poučevala portugalščino na dveh jezikovnih šolah v Ljubljani, sedaj pa živim v Lizboni, ker bi rada izpopolnila svoje znanje jezika.S: Kaj počneš v Lizboni?AK: V Lizboni sem v tem šudijskem letu zaradi izmenjave Erasmus in predvsem zato, da se čim vec naučm o Portugalski in portugalskem jeziku, saj je v Sloveniji to področje na žalost še zelo nepoznano.S: Kako se je pričela tvoja zgodba s Portugalsko?AK: Moja zgodba se je začela z brazilsko telenovelo, ko sem bila še v srednji soli. Ker sem se takrat že učila španščine, me je zamikala se portugalščina. Začela sem brskati po internetu, kjer sem kasneje odkrila neko gramatiko, ki jo je napisal Rado Zupanc. Prepisala sem si jo v zvezek, a kasneje zaradi priprav na maturo nisem imela vec časa za učenje. S portugalščno sem bolj resno nadaljevala na fakulteti, ko sem obiskovala predmeta Portugalščina 1 in 2. Nato pa sem ugotovila, da se bom največ naučila, če bom nekaj časa živela na Portugalskem. In sedaj sem tu, v Lizboni!S: Opiši nam svoj tipični dan/vsakdan v Lizboni.AK: Med semestrom, ko sem se imela predavanja, sem bila večino časa na fakulteti ali v knjižnici. Zdaj, ko pa nimam več predavanj, pa običajno vstanem okoli 10 ure, odidem na sprehod v Belém (kjer tudi živim), večere pa preživim s prijatelji ob dobrem vinu. S: Na kaj si pomislila, ko si poskusila originalni pastel de Belem?AK: Če sem iskrena, na nič. Ker obožujem pasteis de nata sem vedela, da mi bo všeč tudi pastel de Belém.S: Kaj ti je najbolj všeč v portugalskem načinu življenja?AK: Pri Portugalcih mi je všeč to, da si znajo vzeti čas zase in za svoje prijatelje, odidejo v restavracijo na večerjo ali pa skuhajo kar doma in povabijo svoje prijatelje.S: Kaj najbolj pogrešaš iz življenja v Ljubljani?AK: Najbolj pogrešam našo dobro vodo iz pipe in mamino kuhinjo (ker še vedno živim s starši).S: Kakšni so tvoji načrti za 2016?AK: Končati 1. letnik, obiskati čim več portugalskih mest, v poletnem času pa je cilj najti kakršnokoli službo v Lizboni in na ta način pridobiti čim več novih izkušenj.

Hvala Alja.

Nesta primeira edição de 2016 convidamos a nossa colaboradora Alja que entrevistou a fadista Gisela João na última edição da Sardinha e está agora na cidade do fado alfacinha. S: Fala-nos um pouco sobre ti.AK: Sou estudante do primeiro ano de mestrado na Faculdade de Letras em Ljubljana, onde estudo Espanhol. Pelo interesse pela língua e cultura Portuguesa assisti na nossa faculdade às disciplinas de Português 1 e 2, e mais tarde continuei com o estudo sozinha. No ano passado ainda ensinei Português em duas escolas de línguas em Ljubljana. Agora moro em Lisboa porque gostaria de aperfeiçoar o meu conhecimento da língua Portuguesa. S: O que fazes exatamente em Lisboa?AK: Neste ano estou em Lisboa com o intercâmbio Erasmus e sobretudo porque gostaria de aprender o mais possível sobre Portugal e a língua Portuguesa. Na Eslovénia esta área de conhecimento ainda está muito desconhecida. S: Como começou a tua história com Portugal?AK: Na realidade a minha história começou com uma

telenovela brasileira, quando eu ainda estava na escola secundária. Nessa altura já estudava Espanhol e por

isso queria aprender também o Português. Comecei pela internet, onde descobri uma

gramática escrita por Rado Zupanc. Copiei-a no caderno mas depois não tive mais tempo para a estudar porque devia estudar para os exames finais da escola secundária. Continuei mais a sério com o Português na faculdade. Mais tarde descobri que vou aprender mais se viver um tempo em Portugal. E agora estou aqui, em Lisboa!S: Descreve-nos o teu dia típico em Lisboa.AK: Durante o semestre, quando tinha aulas, estava quase sempre ou na faculdade ou na biblioteca. Agora não tenho mais aulas, por isso, normalmente acordo às 10 horas, dou um passeio em

Belém (onde moro), e de noite fico com os meus amigos bebendo um bom vinho.

S: Qual foi a sensação quando provaste o pastel de Belém original?

AK: Na realidade não tive nenhuma sensação especial. Em geral gosto dos pastéis de nata, por

isso, sabia que vou gostar também dos pastéis de Belém.

S: O que gostas mais no estilo de vida Português?AK: Gosto que os portugueses sabem tomar o tempo para si próprios e para os seus amigos, saem para jantar a algum restaurante ou cozinham em casa e convidam os seus amigos. S: Do que sentes falta da vida de Ljubljana?AK: Tenho saudades da nossa boa água da torneira e a comida da minha mãe (porque ainda moro com os meus pais).S: Partilha connosco alguns dos teus planos para 2016AK: Acabar o primeiro ano, viajar o mais possível por Portugal, no verão. O meu objetivo é encontrar qualquer trabalho em Lisboa e assim obter muitas experiências novas.

Obrigada Alja.

Page 7: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]7

Aproveitamos a oportunidade de ter por cá por Ljubljana a Maja Matić que trouxe a sua workshop de composição musical para todas as pessoas. Ela falou-nos dos seus tempos em Lisboa e agora na Holanda onde estuda composição de Jazz. Fica a entrevistaS: O que gostavas de levar da Eslovénia para onde estás agora?MM: O estilo de vida. Há muita gente que diz isso, não sou só eu. Quando passamos por alguém que conhecemos na rua e vamos tomar um café no momento. É mesmo simples. Estas atitudes não são usuais nos holandeses que têm que ter tudo muito mais programado. Mais perto do Mediterrâneo somos mais flexíveis. Em Portugal também é assim, embora quando combinamos qualquer coisa as pessoas podem chegar uma hora atrasadas (risos). Em Portugal podes fazer isso por uma semana. Também a ligação à natureza e aos alimentos do quintal. Na Eslovénia dá-se muito mais importância ao que é caseiro. Na Holanda é mais importante o acesso e a rapidez com que se consegue o que se quer. Lisboa também é mais urbana nesse sentido.S: E porque é que muitos eslovenos vão estudar música na Holanda?MM: Uma das razões principais é a língua. Penso que a Holanda e a Grã-Bre tanha são os únicos países na Europa onde se pode estudar em Inglês. Mas na Grã-Bretanha os custos são muito mais elevados. A educação é muito boa e o meu orientador aconselhou-me a ir para fora, mais longe do que ir para a Áustria para ver coisas mesmo diferentes. Para te conheceres mais a ti e ao mundo. A Áustria é muito parecida à Eslovénia em muitas coisas. A vida familiar, a religião, etc.S: E o panorama musical fora da academia?MM: É muito vivo, especialmente em Amesterdão. Em Roterdão onde vivo é visitada por todos os grandes nomes de Jazz e é muito diversificada. É bom ver coisas diferentes e ver que as coisas podem ser feitas de outras maneiras. Isso é muito bom. Especialmente se segues uma educação de Jazz. Lisboa é também muito diversa.S: Sabemos que quando vivias em Lisboa tiveste a oportunidade de trabalhar com a famosa cantora de Jazz Maria João. Como foi? MM: Muito interessante. Eu estava em Lisboa há já dois meses, com muitas saudades de Ljubljana. E queria encontrar um piano para praticar. Tinha uma escola de música perto de casa e fui perguntar se podia utilizar o piano uma vez por dia. Depois pediram-me para me inscrever, que era a única forma e comecei a frequentar. Disseram-me depois que havia lá uma professora que precisava de alguém que acompanhasse as suas aulas com piano e eu fui. Era a Maria João. Eu nem sabia que ela era nessa altura. Ela é extraordinária, com uma energia incrível. Sabe bem o que quer e é muito intuitiva na sua forma de trabalhar. Ao contrário do que estava habituada por cá. Pratiquei depois também com o seu pianista e foi muito intenso.

S: Volaste a vê-la desde então?MM: Sim. Ela veio a Ljubljana há dois anos para o festival de Jazz de Ljubljana e eu, que estava a trabalhar na Radio Študent nessa altura consegui uma entrevista com ela. Encontrei-a no corredor mas ela estava sem óculos e não me reconheceu ao longe. Quando se aproximou deu um grito Maja! e ficou muito contente e deu-me um abraço. Voltei a vê-la no festival Lent no ano passado onde ela cá esteve com o seu novo projecto. S: E na tua carreira, o que se segue? Um disco?MM: Porque não? Estou agora a ver onde a música me leva. Estou a compor principalmente para comissões mas eventualmente quero fazer um disco de piano ou um pequeno ensamble. Agora estou muito ocupada com o trabalho, tira-me muito tempo.

S: E este projecto que trazes cá?MM: É sobre composição musical

para não músicos. Aberto a t o d o s . C o m e c e i a

pensar nisto quando e s t a v a n a

faculdade. Todos m e d i z i a m : e s t u d a s c o m p o s i ç ã o mas não podes fazer nada com

isso. Mas isso não é verdade.

Apresentei a minha i d e i a c o m o u m

pequeno projecto aos meus professores e eles

fi c a r a m m u i t o entusiasmados com

e l e . D e p o i s c o m e c e i a desenvolvê-lo numa forma de workshop para o poder levar comigo para

o n d e v i a j o . Penso t razê- lo

também a Portugal m a s e s t o u n e s t e

momento à procura de um local apropriado. Talvez a

Fábrica do Braço de Prata que é aberta a estas ideias mais inovadoras. S: Quais são os desafios deste projecto?MM: O mais difícil é apresenta-lo às pessoas para que elas claramente saibam como funciona. Os participantes não têm que saber música e vão simplesmente trabalhar com sons. O som é muito acessível, está à tua volta. Até agora tenho tido nos meus workshops principalmente pessoas com pouco conhecimento de teoria de música. Pessoas que fazem filmes de animação, etc. Nunca sei qual o conhecimento dos participantes. É sempre muito diferente. Estão todos convidados.

Izkoristili smo priložnost za srečanje z Majo Matić, ki je v Ljubljani izvedla skladateljsko delavnico za glasbene laike, amaterje in začetnike. Pripovedovala nam je o svojem bivanju v Lizboni in na Nizozemskem, kjer je študirala jazzovsko kompozicijo in kjer je danes zaposlena tudi kot gostujoča profesorica didaktike kompozicije.

MÚSICA PARA TODOS GLASBA ZA VSAKOGAR

Page 8: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]8

S: Kaj slovenskega bi si želela odnesti s sabo tja, kjer bivaš sedaj?MM: Način življenja. Veliko ljudi tako pravi. Če na ulici srečaš znanca, bosta šla takoj na kavo. Tako preprosto je to. To se na Nizozemskem ne bi zgodilo, Nizozemci morajo imeti vse načrtovano. Bližje si Sredozemlju, bolj so ljudje fleksibilni. Na Portugalskem še posebej – kadar si s kom zmenjen, lahko tista oseba zamudi tudi eno uro (smeh). Zamujaš lahko tudi cel teden. Izstopa tudi navezanost na naravo in na domačo hrano. V Sloveniji ima prav tako prednost tisto, kar je narejeno doma. Na Nizozemskem pa je najpomembnejši dostop in hitrost s katero se pride do tega, kar želimo.S: Zakaj tako veliko Slovencev študira glasbo na Nizozemskem?MM: Eden od glavnih razlogov je jezik. Mislim, da je (znotraj Evrope) samo na Nizozemskem in v Veliki Britaniji mogoče študirati v angleščini. Toda v Veliki Br i tan i j i so st roški precej v iš j i . Izobraževanje v Sloveniji je zelo dobro in moj mentor mi je svetoval naj grem vem, še naprej od Avstrije in spoznam sebe in svet. Avstrija je preveč podobna Sloveniji.S: Kakšna je glasbena scena zunaj akademije?M M : Z e l o j e ž i v a , še p o s e b e j v Amsterdamu. Rotterdam, kjer živim, pa obiščejo vsa velika imena jazza in je zelo raznolika scena. Dobro je videti različne stvari in videti, da je možno delati drugače. Še posebej pri pridobivanju izobrazbe v Jazzu. Lizbona pa je tudi zelo raznolika.S: Vemo, da si med bivanjem v Lizboni sodelovala z znano jazz vokalistko, Maria João Kako je bilo?MM: Zelo zanimivo. V Lizboni sem bila dva meseca in sem zelo pogrešala Ljubljano. Iskala sem klavir, da bi lahko vadila. Blizu stanovanja je bila glasbena šola, kjer sem se pozanimala, ali lahko enkrat na dan uporabljam njihov klavir. Prosili so me, naj se vpišem v šolo, saj je bil to edini način, da bi lahko tam vadila. Kasneje so mi sporočili, da njihova profesorica išče nekoga, ki bi jo na vajah spremljal na klavirju in sem sprejela ponudbo. Šlo je

za Mario João. Takrat nisem vedela kdo je. Bila je neverjetna, z izjemno energijo. Točno je vedela kaj hoče in dela zelo intuitivno. To je bilo v nasprotju s tem, kar sem bila navajena v Sloveniji. Kasneje sem vadila z njenim pianistom in je bilo zelo intenzivno.S: Si jo po tistem še srečala?MM: Sem. Pred dvema letoma je prišla na Jazz festival Ljubljana in ker sem takrat delala na Radiu Študent, sem uspela narediti

intervju z njo. Srečala sem jo na hodniku in ker je nosila očala, me najprej ni prepoznala. Ko pa me je, je zakričala

''Maja'' in me vsa vesela objela. Lani sem jo videla na Festivalu Lent, kjer je nastopila s svojim novim

projektom.S: Kaj je naslednji korak v tvoji karieri, zgoščenka?MM: Zakaj pa ne? Videla bom, kam me bo glasba popeljala. Zaenkrat pišem skladbe po naročilu, toda slej kot prej si želim posneti zgoščenko klavirske glasbe ali v majhnem ansamblu. Toda trenutno mi delo pobere večino časa. S: Kakšen projekt te je pripeljal v Ljubljano?MM: Gre za skladateljsko delavnico za ne

glasbenike. Pridruži se lahko kdorkoli. O tem sem razmišljala že med študijem. Vsi so

mi govorili: študiraš skladanje, toda s tem ne moreš narediti ničesar. Vendar to ni res. Svojo

zamisel sem predstavila svojim profesorjem in so bili navdušeni. Potem sem idejo razvila v

obliko delavnice, ki jo lahko izvedem kjerkoli sem. Rada bi jo izvedla na Portugalskem, vendar še iščem

primeren prostor. Morda v Fábrica do Braço de Prata, kjer so odprti za inovativne ideje.S: Pred kakšne izzive te je postavil ta projekt?MM: Težko je predstaviti idejo tistim, ki imajo malo ali nič glasbenega predznanja. Udeleženci ne rabijo vedeti ničesar o glasbi, saj delajo z zvokom. Zvok je zelo dostopen, saj je povsod okoli tebe. Večina udeležencev na preteklih delavnicah je imela zelo malo znanja iz glasbene teorije, šlo je za ljudi, ki delajo animirane filme ipd. Nikoli ne vem, kakšno znanje bodo imeli udeleženci. Vsakič je drugače. Vabljeni so vsi.

Page 9: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]9

Este ano a Associação de Amizade Luso-Eslovena volta à feira SILA no Gospodarstvo Razstavišče com o bom humor e boa disposição que já habituamos os seus participantes. Desta vez trouxemos café de Angola, de Timor, Do Brasil. Não nos podíamos esquecer do vinho do Porto e dos pastéis de nata e de bacalhau que mais uma vez foram um sucesso. Trouxemos ainda um cabaz de Natal e alguns cachecóis de futebol como já não poderia deixar de ser. A feira SILA Bazaar este ano trouxe tradições e especialidades de países de todo mundo e conseguiu angariar 53000 e u r o s q u e f o r a m d i s t r i b u í d o s p o r instituições de caridade. Estiveram presentes o Brasil, o Japão, a Rússia, a Finlândia entre muitos outros. Muitos dos países participantes organizam também eventos culturais para partilhar num palco comum em que o visitante pode usufruir de uma viagem ao mundo numa divers idade de espetáculos. Atualmente a associação SILA conta com 170 membros de 44 países diferentes. Foi fundada em 1993 e durante a sua existência já doou mais de um milhão de euros a instituições de caridade eslovenas. Este ano a Sardinha foi um dos apoios oficiais. Para o ano que vem a SILA promete voltar e nós prometemos trazer boas surpresas. Até lá.

Letos se je Društvo portugalsko-slovenskega prijateljstva predstavilo na SILA Bazaarju na Gospodarskem razstavišču zelo dobro razpoloženo. Tokrat smo prinesli kavo iz Angole, Timorja in Brazilije. Nismo pozabili na portovec, ' pasteis de nata' in trsko, kar je izkazalo za zelo uspešno potezo. Imeli smo tudi božično darilno košaro in nekaj nogometnih šalov. Sejem

SILA Bazaar je tudi letos predstavil tradicije in specialitete iz vsega sveta, med

drugim iz Brazilije, Japonske, R u s i j e i n F i n s k e .

Organizatorkam je uspelo zbrati 53.000 evrov, ki so

b i l i razde l jen i med d o b r o d e l n e organizacije. Tam so b i l e še Braz i l i j a , Japonska, Rusija, F i n s k a i n m n o g i drugi. Mnoge izmed sode lu joč ih držav

s i c e r o rg a n i z i r a j o kulturne dogodke za

javnost , skozi katere obiskovalc i spoznavajo

druge kulture. Društvo SILA ima trenutno 170 članov iz 44 različnih

držav. Ustanovljeno je bilo leta 1993 in je v času svojega obstoja za slovenske dobrodelne

organizacije zbralo že več kot milijon evrov. Sardinha je bil letos eden od uradnih podpornikov dogodka. Se vidimo na prihodnjem SILA Bazaarju!

DE VOLTA À SILA 2015 NAZAJ NA SILA BAZAAR

www.merceariadeportugal.com

Page 10: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]10

ARTEJA

KA ŠU

LN

Jaka Šuln je fotograf in grafični oblikovalec iz Novega mesta. Dodiplomski študij je zaključil na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani, trenutno pa končuje magistrski študij na Akademiji za likovno umestnost in oblikovanje - smer grafično oblikovanje. Med dodiplomskim študijem je eno leto preživel na Portugalskem na fakulteti IADE, letos pa tam zaključuje zadnji semester magistrskega študija. Leta 2013 je kot idejni vodja pripravil razstavo "Sodobni slovenski portret" v Lizboni z namenom povezovanja obeh držav. Kot avtor je sodeloval na več skupinskih razstavah ter eni lastni v Novem mestu in je aktiven na področju fotografije kot tudi grafičnega oblikovanja. Več informacij na spletni strani www.jakasuln.com

Jaka Šuln é um fotógrafo e designer gráfico de Novo Mesto. Terminou estudos na Faculdade de Ciências Naturais, em Ljubljana, e está actualmente a concluir um mestrado em design gráfico na Academia de Belas Artes. Durante a graduação, ele passou um ano em Portugal na IADE, mas este ano não completou o último semestre do estudo mestre. Em 2013, como um líder fundador de uma exposição "Contemporary retrato esloveno" em Lisboa com o objectivo de ligar os dois países. Como autor, ele participou em várias exposições colectivas e uma participação no Novo mesto e é ativa no campo da fotografia e design gráfico. Para obter mais informações no site www.jakasuln.com.

UMETNOST

Page 11: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]11

Type to enter text

OLHO ESLOVENO EM LISBOA SLOVENSKO OKO V LIZBONI Moje prvo leto v Lizboni sem preživel ravno, ko je Portugalska tonila v globoko krizo. Odsev krize je bil predvsem viden na obrazih ljudi in tudi na ulici. Nezaposlenost je precej narasla in s tem tudi število ljudi na ulici. Sprva niti nisem opazil, pa vendar si je zvečer skoraj na vsakem vogalu - v podhodih, na postajah in pred izložbami pod kupom odej ali k a r t o n a s t i h š k a t e l n e k d o u r e d i l improvizirano prenočišče, ne glede na temperature ali vreme zunaj. Ti prizori so postali tako vsakdanji, da jih nihče ni niti opazil več, to je postalo normalno. Prav to m e j e s p o d b u d i l o k dokumentiranju teh prizorov - skozi fotografijo sem želel opozoriti na njihove probleme in strmo rast brezdomnosti. Po javnih podatkih v Lizboni na ulici trenutno živi okoli 1500 ljudi. Vsako leto naštejejo kakih 5 0 0 n o v i h p r i m e r o v, k i j i m organizacije poskušajo pomagati vsaj s toplim obrokom zvečer. Danes, tri leta kasneje pa lahko rečem, da je opažam upad števila ljudi, ki živi na ulici, prav tako pa je na obrazih ljudi čutiti več optimizma kot par let nazaj, ko je bila Portugalska globoko v krizi.

Sodobni slovenski portret (katalog)Besedilo v slov. ter prevod v angl. in portug.Novo mesto : samozal (2013)

No meu primeiro ano em Lisboa, passei por um Portugal em uma crise profunda. A crise refletia de forma particularmente evidente nos rostos das pessoas, bem como na rua. O desemprego aumentou consideravelmente e, portanto, também o número de pessoas na rua. No começo eu nem me percebi, mas ainda assim à noite quase em

cada esquina - em metros, em estações e na frente de montras sob uma pilha de

cobertores ou caixas de papelão que alguém construíu o seu

h o s t e l i m p r o v i s a d o , i n d e p e n d e n t e m e n t e d a temperatura ou do tempo lá fora. Essas cenas tornaram-se tão comuns que ninguém sequer nota mais, tornou-se normal. Foi isto o que me

levou a documentar essas cenas - através da fotografia, eu

queria chamar à atenção para os p r o b l e m a s e p a r a o g r a n d e

crescimento dos sem-abrigo. De acordo com dados públicos, em Lisboa, a rua é

atualmente o lar de cerca de 1500 pessoas. A cada ano há cerca de 500 novos casos cujas organizações estão a tentar ajudar, pelo menos, com uma refeição quente à noite. Hoje, três anos depois, eu posso dizer que noto uma diminuição no número de pessoas que vivem na rua, mas também nos rostos das pessoas que se sentem mais otimista do que um par de anos atrás, quando Portugal estava em crise profunda.

19.4.2016 Cankariev Dom, Ljubljana

Page 12: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]12

RECEITA SABIA QUE ? A tradição do bacalhau em Portugal é muito forte para além da noite de Consoada. H á r e c e i t a s q u e v ã o passando de geração em g e r a ç ã o e a q u e apresentamos nesta edição é um bom exemplo disso. É proveniente da área de Coimbra, da família do nosso colaborador José Salgueiro e da autoria de sua mão Ilídia Salgueiro. Provamos essa receita na noite da Consoada que passou e quisemos partilha-la com os nossos leitores. Mas quem encontra pastéis de bacalhau nas ruas de Mombassa (Quénia) ou fios d e o v o s e m B a n g k o k (Tailândia) sabe bem dessa p a s s a g e m d o conhecimento.

Kuhanje trske/bakalarja je pomembni del portugalske tradicije, še posebej na Božični večer. Obstajajo recepti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in en t a k j e t a , k i g a p re d s t a v l j a m o n a t e h straneh. Izvira iz območja Coimbre, iz družine našega dopisnika Jose Salgueira. Recept smo preizkusili tudi sami na letošnji božični večer in smo ga želeli deliti še z vami. Vsi, ki ste že kdaj naleteli na “pasteis de b a c a l h a u ” n a u l i c a h Bombase v Keniji, ali 'fios de ovos' v Bangkoku na Tajskem, veste kako gre tako deljenje receptov.

Bacalhau à ChibitaIngredientes para 6 pessoas:

5 postas de bacalhau já demolhado (as mais grossas)2/5 dc de azeite2cebolas médias2 dentes de alho2pimentos (1verde e 1amarelo)1 folha de louro1/5l de molho bechamel200gr de queijo mozarela raladoFiambre ás fatias2/3 ovos1 chávena de farinhaBatatas p fritar Q.b

Cortam-se as postas do bacalhau ao meio e reservam-se. Á parte junta-se numa taça, a farinha, os ovos e vai-se juntando água até formar uma papa rala. (Isto chama-se polme), junta-se o bacalhau e reserva-se. Entretanto numa frigideira funda, coloca-se o azeite, os alhos( só ligeiramente pisados c a faca sem tirar completamente a pele) e o louro. Vai ao lume alourar um pouco.Com uma espumadeira retiram-se estes ingredientes p o lado. Depois de bem envolvidas no polme, vão-se fritando as postas do bacalhau e reservam-se. Á parte vai-se fritando batatas as rodelas e reservando. Depois do bacalhau todo frito, junta-se ao resto do azeite novamente o alho e o louro que guardamos, a cebola as rodelas finas e os pimentos (pode deitar um pouco de pimenta preta), deixa-se fritar + ou - 3 minutos. Num tabuleiro de ir ao forno, colocam-se as batatas, seguido do bacalhau c as postas alinhadas, em cima de cada posta uma fatia de fiambre, distribui-se por cima o preparado da cebolada, rega-se com o molho bechamel e por fim o queijo mozare la . Va i ao forno a grat inar +-10 minutos( dependendo do forno,eu n contabilizo o tempo, simplesmente deixo alourar q é o que se pretende). Bom apetite.

Sestavine za 6 oseb:

5 debelih rezin trske (že namočene)2/5 dc olja2 čebuli2 stroka česna 2 papriki (1 zelena, 1 rumena)lovorov list1 / 5l bešamel omake200g naribane mozzarellerezine šinke2/3 jajca1 skodelica moke krompir za cvrtje po želji

Rezine trske narežite na pol in jih shranite. V skledi zmešajte moko, jajca in vodo, dokler ne nastane testo. Na koncu dodajte k temu še trsko in ponovno shranite. V globoko ponev dajte olje, česen in lovor in pražite dokler ne porumeni. Nato v olju ocvrite v testu namočene rezine trske. V drugi ponci ta čas ocvrite krompir. Ko je trska vsa ocvrta, dajte v olje česen in lovor od prej, in ocvrite papriko, čebulo in črn poper. Pražite cca 3minute. V pekaču, ki bo šel v pečico, zložite krompir, trsko, šunko, čebulo, vse skupaj pa prelijete z bešamel omako in na vrh zložite mozarelo. V pečici naj bo cca 10 minut (odvisno od pečice).

Dober tek!

Ilídia Salgueiro

STE VEDELI ?

RECEPT

Page 13: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]13

AGENDA NAPOVEDNIK

PowertrioDi Lontan

Clean Feed

MARIZA EM LJUBIJANA MARIZA V LJUBLJANI19.4.2016 Cankariev Dom, Ljubljana

ŠiromŠirom: I.

Zarš

GLASBA MÚSICA

FESTIVAL MENT FESTIVAL MENT3-5.2.2016 Metelkova / Kinodvor / Komuna / Bunker

CARNAVAL PUSTOVANJE2-9.2.2016 Kurenti na Ptuju / / Cerkljanski laufar

FESTIVAL LITERATURA FABULA2-6.3.2016 Cankariev Dom, Ljubljana

BLED WINTER SWIMMING CUP 201620.2.2016 Bled, Slovenia

SEMENTEIRA: CONTOS2.2016 Trubarjeva Hiša Literature, Ljubljana

ESCOLA DOS PORTUGUESES2.2016 Ambra, Ljubljana

ŠOLA

ZGODBE

A sardinha vencedora desta edição vai para a Dijana Pita Costa com a sua fantástica ilustração bem condicionada à estação. Obrigado.

CONCURSO

Zmagovalna je bila sardina Dijane Pita Costa, ki je s svojo fantastično ilustracijo lepo uprizorila občutenje zime. Avtorici se lepo zahvaljujemo.

NATEČAJ

Page 14: Sardinha 11 :: The Portuguese-Slovenian Culture Magazine

[ ! ]14

COLABORADORES SODELUJOČI João Pita Costa - Dijana Pita Costa - Ilídia Salgueiro - Alja

Krašovec - Powertrio - Maja Matić - Jaka Šuln