penzioner + br. 88 - Сојуз на здруженијата на ... okolu 75.000 se golema i...
TRANSCRIPT
SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri
Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected] www.szpm.org.mk
VO OVOJ BROJ...
str. 2
str. 3
27 noemvri 2015 godinaGodina VIII, broj 88
PENZIONER
str. 7
PO^INA METODIJATO[EVSKI
ZDRAVSTVO
INFO
IZBOR
NASTANI
ZABAVAVIDICI
OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM
POGLED KON SOPSTVENOTOTVORE[TVO
SREDBA SOISMAILGANIU
str. 4
AKTIVNOSTI
str. 5
str. 8
str. 16
SPORTIT I JEPET RËNDËSI E VEÇANTË
str. 10
str. 11
str. 12
str. 13
str. 15
INTERVJU SO QUBICAKUZMANOVSKA
str. 9
Konfederacijata na sindikatite na penzi-onerite na Pogradec, Albanija, na 7-minoemvri ja odr`a godina{nata sednica na
Sobranieto. Izve{taj za rabotata na Sobranie-
to za 2015 godina, podnese pretsedatelot naKonfederacijata Naziv Daljani. Toj vo izve{-tajot poseben akcent stavi na ekonomsko-soci-jalnata sostojba, standardot na penzionerite iaktuelnite pote{kotii prisutni vo op{testvo-to, vo dr`avata i po{iroko vo regionot.
Prisutnite pretstavnici na Sobranieto i go-stite od nekolku zdru`enija od Makedonija i odSrbija, od imeto na SZPM gi pozdravi potpret-sedatelot na Sobranieto Besnik Pocesta.
- Vi nosam topli pozdravi od celoto ~lenst-vo na penzionerite na Makedonija, a posebno odpretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski. Me
raduva {to ja {irite sorabotkata so drugi zdru-`enija od Makedonija i Srbija, ~ii pretstavni-ci se prisutni na sednicava. Osobeno e za poz-dravuvawe {to site nie se zbli`uvame, go {i-rime prijatelstvoto i so`ivotot vo na{ite sre-dini koi se multietni~ki asocijacii, re~ePocesta.
Na godi{noto Sobranie prisustvuvaa delega-cii na rakovodstvata na ZP Vrawe, predvodeniod pretsedatelkata Mirjana Trajkovi}, na Pre-{evo, od Jusufi Vaxid, od Srbija, na ZP Ohrid iDebrca, od pretsedatelot na IO \or|i Trp~eski,od pretsedatelot na ZP Gostivar, Nijazi Xeli-li, i na ZP Debar i Centar @upa, od pretseda-telot Xavit Karpuzi, zdru`enija od Makedonija.
Prisutnite na Sobranieto od imeto na penzi-onerite na ZP Ohrid i Debrca gi pozdravi pret-sedatelot na Izvr{niot odbor \or|i Trp~eski,koj re~e:
- Sorabotkata so Konfederacijata na sindi-katite na penzionerite na Pogradec uspe{no ikontinuirano se odviva pove}e od 20 godini.Zadovolni sme od uspe{nata sorabotka, a po-sebno {to taa se pro{iruva i so drugi zdru`e-nija na penzioneri od Srbija i od Makedonija.Vospostavuvawe na sorabotkata zna~i zbli`u-
vawe na penzionerite odtrite dr`avi, vospostavu-vawe novi horizonti nasorabotka, koja treba da sepro{iruva i unapreduva, avo tie ramki nie sme am-basadori na zbli`uvawetoi gradewe mostovi na pri-jatelstva, istakna Trp~ev-ski.
Prisutnite na gi pozdra-vi i pretsedatelkata na ZPVrawe, Srbija, MirjanaTrajkovi}, koja naglasideka na ovie prostori mo-rame da `iveeme i sorabo-tuvame zaedno kako sosedi,
bidej}i se nao|ame vo isti ekonomski pote{ko-tii, i treba da gradime prijatelski i me|uso-sedski odnosi. Ova e na{a prva sredba ovde kajvas, no veruvam deka i natamu }e se sretnuvamei aktivno }e sorabotuvame, dodade taa.
So prigodni zborovi prisutnite na Sobranie-to gi pozdravija i pretsedatelite na ZP Gosti-
var Nijazi Xelili i na Aktivot na penzioner-kite Vadije Zendeli, pretsedatelite na ZP De-bar i Centar @upa Xavid Karpuzi i na ZP Pre-{evo Jusufi Vaxid.
Vo znak na pro{iruvaweto na sorabotkata naKonfederacijata na sindikatite na Pogradec sodrugi zdru`enija, na ZP Vrawe, ZP Gostivar iZP Debar i Centar @upa, im bea vra~eni priz-nanija za po~esni ~lenovi na Konfederacijata,a im gi vra~i pretsedatelot Naziv Daljani. Va-
kvo priznanie na pretsedatelot na Izvr{niotodbor na ZP Ohrid i Debrca \or|i Trp~eski mu evra~eno u{te vo 2007 godina, i od toga{ Trp~e-ski e prv po~esen nadvore{en ~len na Konfede-racijata na sindikatite na penzionerite naPogradec-Republika Albanija.
K. Spaseski
Konfederacija na sindikatite na penzioneri na Pogradec, Albanija
Zarodi{ na novi mostovi na sorabotka na penzioneritena Makedonija, Srbija i Albanija
Po povod Denot na osloboduvaweto naSkopje - 13 noemvri, vo organizacija naGradskiot sojuz na zdru`enijata na pen-
zioneri od Skopje, a pod pokrovitelstvo nagradona~alnikot Koce Trajanovski, vo resto-ranot "Bisera# Op{tina Aerodrom, se odr`atradicionalniot {ahovski turnir pome|uzdru`enijata ~lenki na Sojuzot. Gostite iu~esnicite, so prigodni zborovi i `elbi zapraznikot, prv gi pozdravi pretsedatelot naIO na Gradskiot sojuz, Metodija Novkovski,pri {to go istakna zna~eweto na ovaa {a-hovska sredba na penzionerite.
Sre}en praznik na site prisutni i uspeh nau~esnicite vo natprevaruvaweto im posakapretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski i~estitaj}i mu go praznikot na gradona~alni-kot na Skopje, toj go naglasi zna~eweto i pri-donesot na penzionerite vo razvojot i izgra-dbata na na{ata metropola. Pritoa, istaknaArgirovski deka ~lenovite na Gradskiot sojuz- okolu 75.000 se golema i respektabilna silakoja od site aspekti ima vlijanie vrz napredo-
kot na Skopje. Zatoa Sojuzot na zdru`enijata napenzioneri na Makedonija vo interes na pen-zionerskata organizacija i natamu }e ja pod-dr`uva i unapreduva sorabotkata so Gradot.
So ubavi `elbi i ~estitki za praznikot se
obrati i gradona~alnikot na Skopje Koce Tra-janovski, koj iska`a podgotvenost na gradot inatamu da gi poddr`uva i pomaga penzionerite
za da im se podobrat uslovite za `ivot i pro-dol`i vekot. Toj istakna deka gradot im stoina raspolagawe i }e nastojuva site inicija-tivi i barawa na penzionerite da gi ispolnu-va i da ja razviva sorabotkata so Gradskiotsojuz i Sojuzot na zdru`enijata na penzionerina Makedonija.
[ahovskiot turnir prote~e vo dobra orga-nizacija i prijatna atmosfera za natprevar.Najdobri rezultati postignaa {ahistite odZP \or~e Petrov vo ma{ka konkurencija i `e-nskata ekipa od ZP Centar. Vtoroto mesto goosvoi ma{kata ekipa od ZP Centar i `enska-ta od \or~e Petrov. Tretoplasirani bea eki-pite vo ma{ka i `enska konkurencija od ZPKisela Voda.
Diplomi za postignatite uspesi na natpre-varuva~ite i blagodarnici za u~estvoto nazdru`enijata na penzioneri im vra~i pretse-datelot na Sobranieto na Gradskiot sojuz,
Qup~o Dimovski. Turnirot zavr{i so zaedni-~ko dru`ewe i `elba za povtorno viduvawe.
M. Dimovski
Sojuz na ZP na grad Skopje
[ahovski turnir po povod praznikot na gradot]E IZLEZAT10. Dekemvri vo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici17. Dekemvri- Prilog za penzionerivo "Koha#25. Dekemvri "Penzioner plus#
AKTUELNOSTI PENZIONER plus 88 noemvri 20152
Pred dve godini Zdru`enieto napenzioneri Kisela Voda po-dnese barawe do Gradona~al-
nikot na grad Skopje Koce Trajanov-ski, nivnite slu`bi vo sorabotka soJSP Skopje, da ja ispitaat mo`nostaza povrzuvawe so javen prevoz na te-ritorijata na Op{tinite Kisela Vo-da, Zelenikovo i Studeni~ani soKlini~kiot centar. Predlogot be{eeden od avtobusite koi soobra}aatna ova teritorija vo odreden vre-menski period da odi do klini~kiotcentar namesto do krajnata destina-cija i obratno. Na{eto barawe go po-tkrepivme so faktot deka na ova te-ritorija `iveat pove}e od 60 000`iteli od koi ~etvrtinata se penzi-
oneri i drugi stari lica koi imaatpotreba od pregledi i drugo vo cen-tarot, a koi nemaat mo`nost sojavniot gradski prevoz direktno bezprefrlawe vo drug avtobus, da doj-dat do Klini~kiot centar.
Podnesenoto barawe zdru`enietona penzioneri go dostavi i do grado-na~alnicite na poso~enite Op{tini,za i tie od svoja strana go poddr`atre{avaweto na ovoj problem, bidej}ise raboti za `iteli od nivnite op{-tini i ne se odnesuva samo za penzi-onerite.
ZP Kisela Voda koristej}i go svo-eto ~lenstvo vo Sojuzot na zdr`enijana penzioneri na gradot Skopje pov-torno go aktuelizira baraweto i is-
toto povtorno se dostavi do grado-na~alnikot Koce Trajanovski, so kojse napravija li~ni kontakti pri {tose dobi uveruvawe od negova stranadeka }e se napravat napori ovoj gor-liv problem da se re{i.
Na op{to zadovolstvo na gra|aniteod gore spomenatite op{tini prob-lemot navistina se re{i i od 01.11.2015 godina avtobusot broj "41a# odnaselbata Dra~evo pove}e pati vodenot odi do Klini~ki centar iobratno, blagodarenie na zalagawe-to na ZP Kisela Voda, SZP na gradSkopje i gradona~alnikot Koce Tra-janovski, kako i na razbiraweto odstrana na JSP. Golema blagodarnostdo site! Blagoje Arsi}
So posebna po~it soop{tuvamedeka neodamna po~ina MetodijaTo{evski, na{ primeren kolega,drugar i prijatel, cenet soprug, ro-ditel, dedo...
Metodija To{evski be{e ~ovekza po~it od sekoj aspekt. Be{e is-taknat potpretsedatel na Izvr{-niot odbor na Sojuzot na zdru`e-nijata na penzionerite na Makedo-nija, glaven i odgovoren urednik na
vesnikot "Penzioner plus#, pretse-datel na Odborot na registrirana-ta organizacija za ~lenarina isolidaren fond i pretsedatel naSobranieto na ZP \or~e Petrov. Sosvojata nesebi~na anga`iranost iposvetenost na zada~ite toj dadegolem pridones vo razvojot i una-preduvaweto na penzionerskotoorganizirawe vo Republika Make-donija.
Roden e na 18 mart 1941 godinavo Ranci vo Egejskiot del na Make-donija, seloto koe ima{e posebnomesto vo negovoto srce, no i vo ne-govite dela. Diplomiral na Uni-verzitetot Sveti Kiril i Metodijvo Skopje vo 1965. Magistriral pokreditno monetarni pra{awa naistiot univerzitet vo Skopje vo1970. Rabotel: kako glaven dr`a-ven revizor vo Dr`avniot zavod zarevizija, kako glaven direktor naAlmako banka - Skopje, kako repu-bli~ki sekretar za finansii i prvminister za finansii vo nezavisnaRepublika Makedonija, be{e dire-ktor na Komercijalna banka voSkopje i na OHIS interna banka, a
rabote{e kako rakovoditel vo Re-publi~kiot zavod za op{testvenoplanirawe. I na site ovie odgovo-rni funkcii Metodija To{evskiima{e zabele`itelni rezultati,ostvaruvaj}i uspe{na kariera.
Pokraj ovie odgovorni funkcii,toj dade svoj pridones vo mnoguoblasti za koi be{e stru~en i po-seduva{e znaewe i iskustvo. Pose-bno be{e anga`iran vo Zdru`eni-eto na decata begalci, kade be{epretsedatel na Konferencijata zakoordinacija na Makedoncite odEgejskiot del na Makedonija. Pritoa sekade i sekoga{ rabotite giizvr{uva{e odgovorno i krajnoprofesionalno.
Metodija To{evski be{e i pisa-tel i ~len na Dru{tvoto na pisa-teli na Makedonija.
Toj, navidum be{e mo{ne seri-ozen i racionalen, no i ~ovek sopoetska du{a. Za toa dokaz se ne-govite pesni ispeani od dlabo~i-nata na najintimnoto, pomesteni vonekolku poetski knigi i romani.
Toj zamina, no pameteweto za ne-go ostanuva.
ZP Kisela Voda
Blagodarenost do gradona~alnikot na grad Skopje i JSP
Na 30 oktomvri Komisijata za proekti na SZPM odr-`a sostanok na koj prisusatvuvaa: pretsedatelotna SZPM Dragi Argirovski, Aleksandar Kr`alov-
ski direktor na MCMS, kako i Andrea Naumovski, \or|iHaxi-Vaskov i Dragi Mi{evski, ~lenovite na komisija-ta. Sostanokot zapo~na protokolarno, pri {to pretse-
datelot Argirovski vo kusi crti go zapozna pretstavni-kot na MCMS Kr`alovski so ulogata i celite na SZPM,so vlijanieto na Sojuzot vo dr`avata, so negoviot mul-tietni~ki i nepartiski karakter, aktivnata me|unarod-na sorabotka, liderskoto mesto vo regionot i priznani-jata dobieni od Sojuzi na penzionerite vo opkru`uvawe-to i po{iroko, za gri`ata za `ivotniot standard na pe-
nzionerite, za organiziraweto na kulturno-zabavniot isportskiot `ivot na ~lenstvoto, kako i so aktivnostitei celite na novoformiranata Komisija za proekti priSZPM. Posebno se osvrna i na inicijativata za organi-zirawe na "Evropska folklorna penzionerska revijaSkopje 2016# so poddr{ka na EU i evropratenikot IvoVajgl koja se o~ekuva da se odr`i po povod 70 godini odpenzionerskoto organizirawe vo Makedonija. Pretseda-telot Argirovski potseti deka svoevremeno SZPM imalsvoj ~len vo Sovetot na MCMS i deka bi bilo dobro toada se obnovi.
Kr`alovski ja iska`a zainteresiranosta na MCMS zasorabotka i u~estvo vo zaedni~ki proekti {to bi bilood zaedni~ka korist, pri {to go podvle~e nivnoto isku-stvo i poznavawa za izrabotka na dobri proekti. Prepo-ra~a da se prijavi SZPM za institucionalen grant (nakrajot od godinata) i za akciski grant (april 2016 godi-na). Isto taka Sojuzot mo`e da konkurira i za pomalitegrantovi koi ne se usloveni so dobivawe na eden od spo-menatite golemi grantovi, a koi se odbiraat od prijave-nite sekoi 3 meseci, do 2017 i 2018 godina. Isto taka tojveti deka }e se zalo`i SZPM da dobie pokana za sled-niot povik za predlagawe ~len vo noviot Sovet na orga-nizaciojata. \. Haxi-Vaskov
Sostanok so pretstavnici na SZPM i MCMS
Vo ramkite na programata za or-ganizirawe predavawa za pen-zionerite od pove}e oblasti,
Zdru`enieto na penzioneri Ko~ani,vo sorabotka so Policiskata stanicaod Gradot, organizira{e serija pre-davawa na tema: "Bezbedno u~estvona velosipdistite i pe{acite vo so-obra}ajot#, i "Prevencija od oblastana kriminalitetot#. Prvoto preda-vawe se odr`a vo prostoriite na Up-ravnata zgrada na penzionerite na12 oktomvri, a predava~i bea stru~-
ni lica - inspek-tori od Policis-kata stanica odKo~ani.
Za ovie aktivno-sti ne informira-{e pretsedatelotna ZP Ko~ani \or|i Serafimov, pri{to istakna deka so vakov na~in nazapoznavawe i edukacija na penzion-ertite, preku organizirawe stru~nipredavawa }e se prodol`i i ponata-mu. Predavavawa na ovie temi vo so-
rabotka so Policiskata stanica Ko-~ani se realizirani i so penzione-rite od penzionerskiot klub vo Te-ki{inski lozja vo Ko~ani, vo nasel-bata Orizari i so penzionerite odZrnovci i Oble{evo. K. Gerasimov
ZP Ko~ani
Edukativni predavawa
Pred izvesno vreme vo na{atadr`ava ima{e tribina na temaza semejno nasilstvo koe zlo ne
go zaobikoli i na{eto sovremenoop{testvo. Toa ne e nova pojava iverojatno postoi otsekoga{. Semej-stvoto kako temelna edinica na op-{testvoto ne e samo emocionalna,socijalna i materijalna poddr{kana nejzinite ~lenovi, tuku mo`e dabide i nasilno opkru`uvawe vo koenajbrutalno se kr{at temelite na~ovekovite prava. [to e semejno na-silstvo?
Spored pozitivnite zakonskipropisi pod semejno nasilstvo sesmeta odnesuvawe na ~len od semej-stvo koj so primena na sila, zakanaili zapla{uvawe vr{i telesni po-vredi, emocionalni i drug vid zlou-potrebi i rabotno iskoristuvawe nadrug ~len na semejstvo. Kako semejnonasilstvo se smeta i nasilstvotonad starite lica. Semejno nasilstvopodrazbira maltretirawe, grubonavreduvawe, zagrozuvawe na sigur-nost, telesno povreduvawe, psihi-~ko nasilstvo koe predizvikuva ~u-stvo na nesigurnost, zagrozuvaweili strav sprema bra~en drugar, ro-diteli ili deca {to `iveat vo ednosemejstvo ili doma}instvo.
Poedinecot mo`e da bide izlo`enna nasilstvo vo semejstvoto vo tekotna celiot svoj `ivot. Naj~esti `rt-vi na semejno nasilstvo se `enite,decata i starite lica. Posledici nasemjnoto nasilstvo kako naj~esti se:nisko samopo~ituvawe, napnatost,depresivnost, agresivnost,koriste-we alkohol i namaleno rabotno fu-nkcionirawe. Poznato e deka postoii me|ugenaraciski prenos na nasil-stvo vo semejstvoto. Koli~inata nanasilstvoto do`iveano vo detstvo-to pridonesuva vo razvivaweto ikoristeweto na nasilstvoto vo tre-toto doba.
Obezbeduvawe na sigurnost i za{-tita na `rtvata se centrite za so-cijalna za{tita i nevladinite or-ganizacii koi rabotat na prevencijai iskorenuvawe na semejnoto nasil-stvo vo gradewe na koorddinativen
sistem. Vo taa smisla bi trebalozna~ajna uloga da ima i Protokolotza me|usebna sorabotka na nadle`-nite institucii i zdru`enija za za-{tita i spre~uvawe na semejno na-silstvo ,objaven vo Sl.vesnik broj143 od 24 avgust 2015 godina.
Imaj}i predvid deka eden od sov-remenite principi na socijalnataza{tita e inkluzija toga{ nesomne-no deka vo spre~uvawe i pomo{ na`rtvata od semejnoto nasilstvo kogase vo pra{awe penzionerite go gle-dam vo vklu~uvawe na aktivite napenzionerki vo Zdru`enijata napenzioneri. Tie svojata aktivnost jaostvruvaat so u~estvo vo merkite odzdravstvenata za{tita, vo organi-zirawe na kulturni manifestacii,proslavi, ekskurzii, no jas aktivno-sta na penzinerkite ne ja gledammsamo vo davawe na izve{tai kolkuekskurzii ostvarile aktiviskite,nitu samo so u~estvo vo fizi~ko do-deluvawe na socijalni paketi, tukui vo poseta na stari i bolni penzio-neri i osobeno aktuelno vklu~uvawena aktivite vo detektirawe i spre-~uvawe na semejnoto nasilstvo vozdru`enieto odnosno ogranokot. Po-setete gi starite i bolni penzione-ri i vo va{ite ruralni ogranoci bi-dej}i vo mnogu istra`uvawa se po-trduva deka zaradi fluktuacija nadecata vo gradskata sredina oviestari lica povikuvaat za pomo{.Ovie aktivnosti mo`e da se dogovo-rat so sklu~uvawe memorandumi zasorabotka so centrite za socijalnarabota i so ovlastenite zdru`enijana gra|ani za borba protiv semejnonasilstvo vo zgri`uvawe i davawebesplatna pravna pomo{.
Koga se vo pra{awe starite licabi trebalo da se unapredi zakonska-ta regulativa so zajknuvawe na ob-vrskite na decata vo odnos na sta-rite lica, penzionerskite odnosnostarskite domovi, rodovata ednak-vost, oddale~enost na mesto na `i-veewe od roditelot, redovna posetana stariot roditel, so podgotvuvaweposeben Zakon za starite lica kadebi se uredile site pra{awa so {to}e se ovozmo`i i polesna i poedno-stavna primena vo praktikata.
Poradi toa dobro bi bilo vo Soju-zot na zdru`enija na penzioneritena Makedonija da se formira Koor-dinativno telo koe }e raboti na na-tamo{no unapreduvawe na rabotatana aktivite na penzionerki kako bi-tni rabotni tela vo zdru`enijata napenzioneri.
Denovive Komisijata za zdravstvoi socijalna politika na Izvr{-niot odbor na SZPM, vo poln so-
stav, ja odr`a svojata vtora sednicana koja se rasprava{e za pove}e aktu-elni pra{awa od zdravstvenata i so-cijalanta oblast, so akcent na sogle-duvawata na: sostojbite vo penzioner-skite domovi na zdru`enijata na pen-zioneri; Penzionerskata socijalnakarta; osloboduvaweto od participa-cijata za bolni~ko lekuvawe i drugo.Pretsedatelot na SZPM, Dragi Argi-rovski istakna deka ovaa Komisijamnogu pridonesuva, kako rabotno telona Izvr{niot odbor na SZPM vo obla-sta zdravstvoto i socijalnata politi-ka, koja e zna~ajna za celata dr`ava,posebno vo delot za gri`ata i podob-ruvaweto na zdravjeto i socijalnatasostojba na penzionerite i staritelu|e. Toj istakna deka so Ministerst-voto za zdravstvo i so Fondot za zd-ravstveno osiguruvawe na Makedonija,zaedno, dosega se postignati mnogu re-
zultati i unapreduvawa na pravata,posebno so osloboduvaweto od parti-cipacija za bolni~ko lekuvawe na pe-nzionerite koi imaat ponizok iznosna penzija od prose~niot. ]e se nasto-juva, dodade toj, da se dobijat i novipovolnosti vo ramkite na mo`nostitena dr`avata. U~estvuvaj}i vo disku-sijata Stojan~e Stefanoski, MirkoAnakievski, Ilija Gligorov, Marika\eorgieva, Dimitar Spasevski iGruica Manasiev, gi istaknaa postig-nuvawata i problemite so snabduva-weto so lekovi, so ruralnite ambula-nti i podvi`ni apteki. Posebno e is-taknato odr`uvaweto rabotilnici zaedukacija na penzionerite za preven-cija od zaboluvawa i za pravata odzdravstvenoto osiguruvawe. Za zna~e-weto na Penzionerskata socijalnakarta obrazlo`enie dade StankaTrajkova, sekretar na IO na SZPM.Proektot pridonesuva za planirawena aktivnostite i treba da se sprove-de vo site zdru`enija. I.G.
Vtora sednica na Komisijata za zdravstvo i socijalnapolitika na IO na SZPM
Vo fokusot: zdravjeto i socijalata na penzionerite
Stanka Trajkova
Semejnonasilstvonad staritelica
IN MEMORIAMPo~ina Metodija To{evski,potpretsedatel na IO na SZPM i glaven urednik na na{iot vesnik
INTERVJUAPENZIONER plus 88 noemvri 2015 3
- Vo ovie moi dva }umeza imam {eesetinagulabi od sortite duneci, tipleri i visoko-leta~i. So niv sum postojano. Ne samo {to gihranam i vi{am, tuku tie se mojata radost igordost. So niv ja razbivam monotonijata i sigi razubavuvam penzionerskite denovi.
Vaka ja zapo~nuva penzionerskata prikaznagulabarot od Tetovo Tomislav Tomoski - [i-kla, kogo go zateknavme okolu negovoto "jato#gulabi. Vo momentot gi pothranuva{e, a po ne-koj "go frla{e# po visinite, za da go sledi ka-ko sletuva.
- Pogledajte kako se "prpela#, kako pravicvet vo vozduhot kako vistinska roza, se do"kriti~nata# visina, kade znae~ki se prilago-duva za da se spu{ti.
Tomoski veli deka so gulabarstvoto se zan-imava pove}e od 55 godini, u{te koga bil navozrast od 15 godini. Toga{, pojasnuva toj, vonegovoto maalo kaj {to `iveel vo Tetovo, slu-~ajno podzastanal kaj nekoj odgleduva~ na gu-
labi, koj so voodu{evuvawe sevrtel okolu ovie neobi~ni imnogu omileni ptici. Toa bilopredizvik da se zafati da nap-ravi }umez (taka go vika gulaba-rnikot) i da po~ne so prifa}awena prvite gulabi. Veli deka imagulabari koi kako sorti, pokrajnegovite, imaat i masarki, le-pezoni, po{tari...
- Sekoj spored svoite `elbi iopredelbi. Jas sum strogo opre-delen na spomenatite tri i soniv rabotam od jajce, do gulab.Gulabite stareat i postojano gipodmladuvam. Ne se bavam so tr-govija na gulabi, kako {to toa nekoi go pravat.Ednostavno, postojano go obnovuvam jatoto imislam deka e toa najdobro. Toa ne zna~i dekamoi gulabi nema na drugi mesta. Naprotiv, nezaradi nekakva razmena, tuku od `elba da po-
mognam na gulabarite ili na id-nite {to }e odgleduvaat gulabi,da imaat i moi gulabi. Moe naj-golemo zadovolstvo e {to vonekolku navrati isprativ po 5-6 gulabi vo SAD kaj mojot starprijatel po poteklo od Tetovo -Per Markovski - Mrki. Gulabi-te gi ispra}am kako pozdrav ponegovite dve }erki koga doa|aatvo Makedonija.
Spored Tomoski, Tetovo e naj-gulabarski grad. Vo gradot pod[ara ima najmalku 200 odgledu-va~i, a po tetovskoto nebo leta-at nad 5.000 gulabi. Veli deka
nekoi i zarabotuvaat od gulabarstvoto. VoTetovo ima i zdru`enie na odgleduva~i na gu-labi "Tetovski pal#, vo koe se dogovaraat so-dr`ini tokmu za odgleduvawe i za{tita na gu-labite. Zdru`enieto postoi pove}e od 15 go-
dini.Na na{e pra{awe kakvi mu se odnosite so
penzionerskata organizacija, Tomoski velideka "organski# e vrzan so nea. Oficijalno nee vo organite i telata, no pomaga vo rabotatapred s¢ na teritorijalniot ogranok.
- @iveam vo neposredna blizina na Penzi-onerskiot dom vo Tetovo i so samoto toa sumblisku povrzan so kolegite penzioneri. Po-vremeno navra}am i vo klubot, kade postojanoima ~lenovi na ovaa najstara organizacija.Ima u{te edna "tesna vrska# so penzionerska-ta asocijacija. Vo neposredna blizina na moe-to `iveali{te e smesten distributerot navesnikot "Penzioner plus#. Ne {to se navik-nav na ovoj vesnik, tuku i edvaj ~ekam da iz-leze sekoj nareden broj. Vo vesnikot nao|am s¢{to mi treba kako penzioner. Toa mi e dovol-no, zaedno so moeto hobi - gulabarstvoto, -veli Tomislav Tomoski - [ikla.
Gojko Eftoski
Sredba so Tomislav Tomoski od ZP Tetovo
So gulabite ja razbivam monotonijata na penzionerskite denovi
Kako edno od postarite zdru`enija, ZPKarpo{ poslednive godini vo ramkite naSZPM se afirmira{e i doka`uva{e so
svoite aktivnosti i postignuvawa vo pove}eoblasti i dejnosti. Potvrda za uspe{-nosta vo rabotata i ispolnuvaweto naprogramskite zada~i be{e i ponovni-ot izbor na ~elnite lu|e minatata go-dina koi dadoa poseben pridones vospravuvaweto so problemite i konso-lidiraweto na Zdru`enieto po nas-tanatoto razgranuvawe i formirawenovi zdru`enija spored teritorijal-nata pripadnost na ~lenstvoto po op-{tinite, soglasno Zakonot za terito-rijalna podelba. Jovan Ginovski, pre-tsedatel na Sobranieto na ZP Karpo{i Trajko Saveski, pretsedatel na Iz-vr{niot odbor, vo neodamne{niot ra-zgovor so fakti i dokumenti ni japredo~ija vistinata za turbolentnotodvi`ewe na Zdru`enieto i spravu-vaweto so predizvicite, {to ostanu-va zapameteno i zabele`ano kako te-`ok period vo razvojot.
No, toj proces zavr{i, a ZP Kar-po{ se pove}e bele`i uspesi. Doa|aat li no-vi predizvici i postignuvawa?
Vsu{nost, ne e se taka lesno i uspe{no vo ra-botata, kako {to izgleda na krajot od eden pe-riod, koga se sveduvaat rezultatite. Za podob-ro da se prezentiraat uspesite, treba da se ka-`e i za problemite so koi Zdru`enieto se fativo kostec i podolgo vreme sozdava{e uslovi ibara{e na~in razumno i bezbolno da gi re{i. Za`al, rabotite trgnaa poinaku, pri {to od para-lelnoto zdru`enie Taftalixe be{e nametnatsudski spor koj posle devet ro~i{ta zavr{i vopolza na Zdru`enieto na penzioneri Karpo{.Sepak, treba da se istakne deka vo toj periodod 2006 do 2014 godina, egzistira{e problemotso legitimitetot na organite na Zdru`enieto,bidej}i vo Centralniot registar na RM so ne-legalni dokumenti be{e izdejstvuvan status naparalelizam, {to najmnogu {teta mu nanese na~lenstvoto. No, toa ve}e e minato, a rakovod-stvoto sega e svrteno kon realizirawe na pro-gramskite opredelbi i re{avawe na aktuelniteproblemi. Re~isi site aktivnosti se organizi-raat i ostvaruvaat spored interesot i vo polzana penzionerite. Vo fokusot na na{eto anga`i-rawe e obezbeduvaweto pokvaliteten i podos-toinstven `ivot na pripadnicite na zdru`eni-eto i toa e prioritet vo na{ata rabota. Vo ost-varuvaweto na ovaa misija na site nivoa trebada se obedinime i da gi nadmineme eventualni-te nedorazbirawa. Konkretno mislam i na pa-ralelnoto zdru`enie Taftalixe, na koe u{teedna{ mu podavame raka i site gi povikuvameda se vratat vo mati~noto zdru`enie vo koe zasekogo ima soodvetno mesto i prostor za dejs-tvuvawe, - veli Trajko Saveski, zatvoraj}i goElaboratot poln so dokumenti i dokazi za hro-nologijata od stotina stranici, simboli~nostavaj}i to~ka na nedorazbirawata.
Kakvo e misleweto i porakata na pretseda-telot na Sobranieto na ZP Karpo{, Jovan Gi-novski, koj go pretstavuva zdru`enieto voorganite na SZPM?
Bezdrugo, treba da se istakne deka ovaa go-dina e edna od pouspe{nite. Toa mo`e{e da sekonstatira i po {estomese~nata analiza na re-alizacijata na programata i finansiskoto ra-botewe na Zdru`enieto, {to be{e oceneto kakomo{ne racionalno i doma}insko. Rakovodstvo-to glavno e naso~eno kon organiziraweto i rea-
lizacijata na zada~ite koi mo`at da se svedatvo nekolku glavni oblasti, kako {to e opfatotna pra{awata od informativna priroda, potoasegmentot vo ostvaruvaweto na pravata {to im
pripa|aat na penzionerite po osnov na penzis-koto i invalidsko osiguruvawe, pa gri`ata zasocijalno ranlivite kategorii, kulturno-zaba-vnite i sportsko-rekreativnite aktivnosti idrugo. Vo odnos na moeto pretstavuvawe na zd-ru`enieto vo organite na SZPM smetam deka soizborot za ~len vo Sobranieto, kako i vo Sta-tutarnata komisija i Odborot na registrirana-ta organizacija za ~lenarina i solidaren fondi, dadeno e priznanie za aktivnostite i prido-nesot na ZP Karpo{ vo ramkite na Sojuzot. Odpozicija na ~len vo Statutarnata komisija mo-eto vlijanie be{e naso~eno kon podobruvawetona statutarnite odredbi i usoglasuvawe so po-trebite i interesite na penzionerite, dodekakako ~len na ORO }e nastojuvam pogolemo vli-janie i pridones da ostvaram vo sreduvaweto naevidencijata na ~lenstvoto po zdru`enija, -istaknuva Ginovski.
Potoa stana zbor za realiziranite aktivno-sti i inicijativi vo zbogatuvaweto na kultur-no-zabavnite i rekreativnite aktivnosti, pri{to pretsedatelot na IO Saveski gi nabrojarealiziranite ekskurzii i poseti na poznatituristi~ki destinacii i istoriski mesta, a gopotencira{e i u~estvoto na pove}e sredbi ipiknici, na tradicionalni i regionalni mani-festacii i patuvawa von zemjata, kako {to be-{e ekskurzijata vo Vrawska Bawa i VlasinskoEzero vo Srbija. Od seto toa posebno be{e izd-voeno u~estvoto na Regionalnata i Republi~-kata revija na pesni muzika i igri so horot"Serenada# i dodeluvaweto uloga doma}in naregionalnata revija. Isto taka, stana zbor i zau~estvoto na sportskite regionalni i republi-~ki natprevari, a kako mo{ne zna~ajna aktiv-nost be{e izdvoena podelbata na ednokratnapari~na pomo{ od 200 iljadi denari na penzio-neri so poniski penzii.
Pofalni zborovi bea iska`ani i za sorabot-kata so SZPM, a posebno so Op{tinata Karpo{,koja sesrdno gi poddr`uva i pomaga penzioner-ite, a vo znak na nivno zbli`uvawe za Denot naOp{tinata redovno organizira sportsko nat-prevaruvawe pome|u dvete zdru`enija - Karpo{i Taftalixe. Godina{niov dvome~ u{te edna{potvrdi deka navistina nema potreba od razd-vojuvawa i postavuvawe posebni barawa i us-lovi za nivno obedinuvawe.
Mendo Dimovski
Povod za ova intervju e {to Vie ste ed-na, a mo`ebi i edinstvena `ena u~esnik naprvite sportski penzionerski natprevari.Ka`ete ni kako dojde do toa?
Rodena sum vo Kumanovo. U{te kako dete voOU"Krste Misirkov# go sakav sportot. Kakou~eni~ka igrav rakomet, ko{arka i odbojka,bev padobranka. Taka se opredeliv mojata go-lema qubov da im ja prenesam na decata imladite i da mi stane profesija. Otkako za-vr{iv vo Ni{ Filozovski fakultet - grupafizi~ko vospituvawe, se vrabotiv kako pro-fesor vo Ekonomskoto {kolo i vo Gimnazija-ta vo mojot roden grad Kumanovo. Kako mladaigrav paralelno i rakomet i ko{arka. Jas sumedinstvenata `ena vo Kumanovo koja ima do-bieno "Zlatna plaketa# po povod 55 godini odko{arkata vo Kumanovo. Vo 1962 godina od 10najdobri rakometarki vo Makedonija bevvtora. ^esto za mene pi{uva{e vo vesnicite:"Silna kako od karpa odroneta so jak i pre-cizen udar#. Potoa stanav trener na `enska-ta rakometna i ko{arkarska ekipa vo gradot,a moite u~enici re~isi sekoga{ bea prvacivo rakomet, ko{arka ping-pong i fudbal. Se-koga{ bev so mladite i gi vospituvav da gosakaat sportot. Jas sum i prvata `ena rako-meten sudija vo Makedonija.
Preku 20 godini bev instruktor po plivawe{to go organizira{e SIZ za detska za{tita inema dete koe ne go nau~iv da pliva, a odev ivo Ohrid i Struga i tamu gi u~ev decata daplivaat. Se ~uvstvuvam gordo koga }e me sre-tne nekoe dete i }e mi re~e: "Vie me nau~ivteda plivam#. Pokraj toa jas sum i instruktor poskijawe i nau~iv mnogu deca da skijat. Zamojata dolgogodi{na aktivnost kako pedagog,instruktor i trener imam dobieno nad 170diplomi, blagodarnici i priznanija, a ednood najdragite mi e visokoto priznanie voprosveta "Osobeno istaknat pedago{ki rabo-tnik#, vo oblasta na fizi~koto vospituvawe.Pokraj rabotata na sportski plan vo istovreme imav 17 funkcii vo op{testveno-po-liti~ki organizacii. Vo dva mandata bev~len na Republi~kiot pedago{ki sovet.
Po penzioniraweto se vklu~iv vo Zdru`e-nieto na penzioneri vo Kumanovo i stanavu~esnik vo site sportski aktivnosti. Prvpatu~estvuvav na 3-te republi~ki penzionerskisportski natprevari koi se odr`aa vo Kuma-novo, na koi osvoiv dve prvi mesta vo tr~awena 60 metri i frlawe |ule. Toga{ nema{emedali, namesto toa ni dadoa vazni!
Toa bile po~etocite, no Vie prodol`i-vte so aktivnosti na sportski plan i sta-navte i organizator na istite. Ka`ete nine{to za toa.
Narednata godina vo Vinica na 4-te repu-bli~ki penzionerski sportski natprevariosvoiv dve vtori mesta, vo tr~awe na 60 me-tri i frlawe |ule. Namesto medali ni dadoavre}i za spiewe. Na 5-tite RSPN vo Kraniosvoiv zlaten medal vo tr~awe na 60 metri isrebren vo frlawe |ule. 2001 g. vo Veles os-voiv srebren medal vo tr~awe na 60 metri, avo 2002 g. vo Ohrid osvoiv povtorno srebrenmedal vo istata disciplina. Dobiv medali ina osmite vo Kavadarci i na na 9-tite sport-ski natprevari vo Struga vo 2004 godina. Re-kapitularot e: 5 zlatni, 5 srebreni i edenbronzen medal. Za seto ova bev tripati pro-glasena za najdobar sportist na nivo na gra-dot i edna{ za najdobar trener-penzioner.
Potoa prestanavda se natpreva-ruvam i u~estvu-vav vo organizi-rawe na sports-kite natprevarikako ~len na Ko-misijata za spo-rt na SZPM, nakoja nekolku pa-ti sum bila pot-pretsedatel, atoa sum i sega.U~estvuvam voorganizirawe na site republi~ki sportskinatprevari ve}e desetina godini. So elan ipolna so energija gi rabotam ovie podgotovkine {tedej}i se ni sebe ni svoeto vreme so`elba istite da bidat uspe{ni i mogu sumgorda na toa. Osobeno bev sre}na na 20-titejubilejni penzionerski sportski natprevariovaa godina, koi bea odli~no organizirani.
Po~ituvana Qubice, koj drug ako neVie, mo`e da dade nekoj sovet i preporakaza sportuvaweto i `ivotot vo tretata `i-votna doba. [to }e im prepora~ate na pen-zionerite?
Sportuvajte, rekreirajte se, dru`ete se,slobodnoto vreme koristete go aktivno, sotoa }e si go za~uvate zdravjeto, aktivno }estareete i }e si go prodol`ite svojot vek. Nese zatvorajte doma po penzioniraweto, nemislete na starost, na bolest, koi lekovitreba da gi zemete i sli~no. Trgnete po moitestapki. Sre}avajte se so prijatelite od mla-di godini, so drugari od minatoto, }e do`i-veete ubavi momenti i vo tretata doba. Jas idenes sum mnogu aktivna, plivam, skijam, spo-rtuvam, se dru`am i so stari i so mladi i se~uvstvuvam prekrasno!
Pokraj na sportski plan, Vie ste pot-pretsedatel na ZP Kumanovo i ste mo{neaktivna i vo igraornata i dramskata sek-cija vo zdru`enieto, no i na planot na so-rabotkata so drugi zdru`enija vo zemjatai vo stranstvo. Od kade ja crpite taaogromna i nepresu{na energija na kojamo`at da Vi pozavidat i mnogu pomladiod Vas?
Energija crpam od moeto aktivno `iveewe.Mi velat: voda stoi, ti ne stoi{. To~no e.Postojano sum vo dvi`ewe. ^uvav vnuci, givodev na treninzi, jas tr~av tie so mene,frlav kugla tie kamen. Polna sum so energi-ja i `elba za sportuvawe, peewe, igrawe, ak-terstvo. Se dodeka me slu`i zdravjeto i medr`at nozete }e bidam aktiven ~len vo KUD"\oko Simonovski#, dru{tvoto koe go nosiimeto na mojot nastavnik vo osnovno po muzi-~ko! Vo dramskata sekcija u~estvuvam kakoakter vo 5 bitovi drami, kabare i sum vklu-~ena so profesionalci vo Narodniot teatarvo Kumanovo vo pretstavata "Zad kulisi#.
Pokraj ova {to go nabrojavte, kako se~uvstvuvate i ima li u{te ne{to so {to sezanimavate, {to Vi e hobi?
Seto ova {to go pravam mi pomaga da se~uvstvuvam mlada i zdrava. Godinite ne mise bitni i ne mi zna~at ni{to. Na sekoj uspehse raduvam kako dete. Imam i hobi. Im ple-tam ~orapi i torbi~ki za podaroci na moiteprijateli igroorci i sakam da go vodam oroto!
Kalina Slivovska - Andonova
Razgovor so ~elnicite na ZP Karpo{
Podadena raka za prisoedinuvawe na ZP Taftalixe
Intervju so Qubica Kuzmanovska od ZP Kumanovo
Sportuvam, glumam, peam i go vodam oroto
AKTIVNOSTI PENZIONER plus 88 noemvri 20154
Izvr{niot odbor na ZP Ohrid iDebrca po edna sednica vo godi-nata odr`uva nadvor od sedi{-
teto na zdru`enieto, odnosno vo ogra-nocite vo ruralnite sredini, kakoosnovni kletki na ZP. Ovaa tradicijaohridskoto zdru`enie ja neguva ve}enekolku godini. Dosega sednici vo ru-ralnite sredini ima dr`ano vo mes-nite ogranoci, Orovnik, Bel~i{ta,Me{ei{ta, Zavoj, a poslednata sedni-ca za ovaa godina, neodmana be{e
odr`ana vo Gorno i Dolno Lako~erej,poto~no vo Manastirskiot kompleks"Sveti Spas#. Vakvata inicijativaIzvr{niot odbor ja praktikuva so cel
penzionerite od ruralnite sredinineposredno da se zapoznaat so pove}eaktiv-nosti na ZP i na SZPM koi serealiziraat vo tekovnata i so pla-novite za narednata godina. Na sedni-cata na IO vo pro{iren sostav, be{eutvrden terminot i organizacijata zaot~etnata - godi{na sednica na So-branieto koja }e se odr`i na 26 de-kemvri.
Na sednicata, IO giprifati Izve{tajot za
devetmese~noto rabotewe na ZP i naKlubot, koi se pozitivni. Sporedsekretarot Stefan Vladimirov, ZP igodinava bele`i pozitivni rezultati
vo site sferi na rabotata. Pokraj te-kovnite aktivnosti zacrtani so pro-gramata za 2015 godina, vospostavenise novi odnosi na sorabotka so ZP odRepublikava i sosednite dr`avi, kakoi vo oblasta na kulturata i sportot.Spored Vladimirov, penzionerite sesnabdeni so ogrevno drvo i drugi na-mirnici, a do sredinata na noemvri,zavr{ija i ednodnevnite izleti naokolu 1.000 penzioneri. Pozitivnaocenka be{e dadena i za sorabotkataso SZPM, koj ima golem pridones vopoddr{kata na site aktivnosti na ZPOhrid i Debrca.
^lenovite na IO na ZP Ohrid iDebrca po sednicata napravija obi-
kolka na manastirskiot kompleks"Sveti Spas# koj e eden od poposet-enite manastiri vo ohridskiot kraj.
K. Spaseski
ZP Ohrid i Debrca
U{te edna sednica odr`ana sorakovodstvata na ogranocite
Po povod osloboduvaweto na[tip, na 06.11.2015 godina be{esve~eno otvoren nov penzioner-
ski klub, sedmi po red, a treti vo sop-stvenost na ZP [tip i Karbinci. Nasve~enosta prisustvuvaa, pretsedate-lot na SZPM Dragi Argirovski, Sne-`ana Saneva, {ef na kabinet na Gra-
dona~alnikot na [tip, pretsedateli-te na ZP: Ko~ani, Sveti Nikole, Lozo-vo, Radovi{, Probi{tip, Veles, Nego-
tino, Prilep, gra|ani i penzioneri.Vo pozdravniot govor pretsedatelot
na Zdru`enieto doma}in Mihail Va-silev re~e deka so otvoraweto na ovojklub vo najgolemata naselba Sewak,im obezbeduvame na penzioneritekat~e za dru`ewe i korisno minuvawena slobodnoto vreme. Klubot ima 42
metri kvadratni i e opremen soinventar, klima ured i televizorza poprijaten prestoj. Ovde pen-zionerite mo`at da igraat {ah,tabla, domino, so ~a{a ~aj i kafeda se dru`at so prijatelite. I pe-nzionerkite od Aktivot, koi ja po-dgotvija sve~enata trpeza, }e ima-at den za dru`ewe i organizirawena svoite aktivnosti.
Pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski izrazi zadovolstvo odaktivnosta na zdru`enijata vo So-juzot, podemot na izgradba na klu-
bovi i domovi za penzioneri i starilica, koi se poka`aa kako nasu{na po-treba na novoto vreme. Penzionerite se
aktivni vo sportot, umetnosta, pi{ani-ot zbor, kulinarskite ve{tini, aktiv-nosti {to go neguvaat teloto i duhot.Zatoa ovie klubovi ja postignaa svojatacel, organizirano minuvawe na slo-bodnoto vreme, - istakna Argirovski.
Sne`ana Saneva, {ef na kabinetotna gradona~alnikot Il~o Zahariev,prenese ~estitki od negovo ime i re~edeka ova e u{te eden objekt za dru`e-we na penzionerite, a posebno deka gopu{tame pred golemiot den na oslobo-duvaweto na gradot - Mitrovden. Pe-nzionerite zaslu`uvaat kvalitetnoda gi minat penzionerskite denovi,dodade Saneva.
Po povod 8-mi noemvri, Denot naosloboduvaweto na [tip, penzioneri-te so dol`na po~it polo`ija sve`ocve}e na Spomenikot na padnatite bo-rci, a poetesata Cveta Spasikova ~i-ta{e svoi stihovi, posveteni na VitaPopJordanova - Cena, zaginata na ovojsvet den, za slobodata na gradot.
C.Spasikova
ZP [tip i Karbinci
Sve~eno otvoren penzionerski klubDenovive gradona~alnikot naop{tina Kon~e Blagoja Jova-nov ostvari sredba so penzio-
nerite, ~lenovi na folklornatagrupa od selo Gabrevci. Toj im gi ~e-stita postignatite uspesi na 15-otMe|unaroden festival za treto `i-
votno doba vo Qubqana, Slovenija ipotoa istakna deka e mnogu zadovo-len od toa {to go pravat penzioner-ite kako i od nivnite rezultati koigi postignuvaat na razni poliwa.
Na sredbata so gradona~alnikot,pretsedatelot Jordan Kostadinovistakna deka na{ite u~esnici sosvoite izvedbi mo{ne inpresivno idostojno go pretstavija bogatotokulturno tvore{tvo, izvornite pes-ni i igri kako i tradicijata od ovoj
kraj. Potoa toj dodadedeka ova penzionerite gopostignuvaat so golemtrud i golemo anga`ira-we na site u~esnici, no iso dobienata moralna ifinansiska podr{ka odlokalnite samoupravi igradona~alnicite na op-{tinite Radovi{ i Kon-~e. Penzionerite na gra-dona~alnikot Jovanov mupodarija slika, CD i In-formativen bilten od
reviite koj go izdava Sojuzot nazdru`enija na penzioneri na Make-donija, ~ija ~lenka e ZP Radovi{ iKon~e.
L. Mladenovska
ZP Radovi{ i Kon~e
Sredba kaj gradona~alnikot
Po zavr{enite izborivo trite ogranoci:Saraj, Kondovo i Bu-
kovi}, Zdru`enieto napenzionerite na op{tinaSaraj, odr`a izborna sed-nica na koe bea izbraninejzinite organi. Na kon-stitutivnata sednica od-r`ana na 31.10.2015 godi-na, pokraj delegatite prisustvuvaapretsedatelite na ogranocite idrugi gosti. Na 13 delegati im beaverificirani mandatite od koi 9 seizbrani povtorno, dodeka 4 se novo-izbrani. Vo tekot na kandidirawetobe{e vodena gri`a da se kandidira-at i izberat najdobrite me|u dobritei da se ~uva nacionalnata struk-tura.
Za pretsedatel na Sobranieto ed-noglasno povtorno e izbran Baki Ba-kiu, dodeka, na konstitutivnata se-dnica na izbranite ~lenovi, za pre-
tsedatel na Izvr{niot odbor e iz-bran Rufat Ramadani. Na sednicatabe{e izbran i Nadzoren odbor od 3~lena.
Za delegat vo Sobranieto naSZPM e izbran Rufat Ramadani, do-deka za Sobranieto na SZP na gradSkopje e izbran Bedri Tahiri.
Po izborite, novoizbranoto Sob-ranie ja odr`a prvata sednica nakoja bea doneseni dve odluki: Reba-lans na buxetot kako i vremeno fi-nansirawe na Zdru`enieto za peri-odot od 01.01 - 31.03.2016. B.B.
Izborno Sobranie na ZP na op{tina Saraj
Izbrani se najdobrite me|udobrite
Vo ramkite na Nacionalnataprograma na Crveniot krst naMakedonija - Crven krst vo
akcija - promocija na humani vred-nosti, koja se sproveduva 17 godinivo Makedonija, mladite u~at za kul-turata kako sistem na vrednosti iosnoven preduslov za gradewe in-
terkulturno op{test-vo. Vo ovaa programave}e tri godini evklu~eno i Zdru`eni-eto na penzioneri odProbi{tip. Ovaa god-ina vo zaedni~kataprograma bea vklu~e-ni qubitelite na pi-{aniot zbor od op{tinata, taka {tona literaturnata ve~er me|u mla-dite volonteri i penzioneri pro-zvu~ija stihovi od poznati makedon-ski poeti, no i od nivnite li~nitvorbi.
U~esnicite vo ovaa interesna izanimliva ve~er gi pozdravi pret-sedatelot na ZP Probi{tip GruicaManasijev koj ne go krie{e zadovo-
lstvoto {to tokmu na poleto na po-ezijata se najde spoj na dve genera-cii, na babite i vnucite koi gi po-vrzuva i qubovta kon pi{aniotzbor. Toj na site im posaka da pro-dol`at da tvorat, da ostavat zadsebe mnogu napi{ani stihovi, raska-zi ili romani, koi }e im bidat pa-tokaz za onie {to doa|aat. Potoa se-kretarot na Crven krst na Probi{-tip Mitko Georgievski zboruva{eza site aktivnosti {to na ovoj plangi sprovodele mladite vo tekot nagodinata, nekriej}i go zadovolstvo-to {to zavr{nite aktivnosti seodr`uvaat tokmu so Zdru`enieto napenzioneri, so nivna poddr{ka iu~estvo. Potoa se ~itaa li~ni tvor-bi od mladite i penzionerite, a inekolku pesni od poznati makedons-
ki poeti kako spoj na profesional-noto i po~etni~koto tvore{tvo.
Na krajot, site se zasladija odubavite tradicionalni jadewa kako{to bea zelnikot, tiganicite, pin-xurot, sirewata i sl. Se razdelijaso vetuvawe vakvi sredbi da imapo~esto, po razni povodi i na raz-li~na tematika.
M. Zdravkovska
ZP Probi{tip
Sorabotka vo kontinuitet
Po povod denot na osloboduvawe-to na Skopje 13-ti noemvri, voglavniot grad na Republikava,
na samiot den, se odr`a tradici-onalnata sredba me|u penzioneri-te od zbratimenite ZP Centar iZP Ko~ani. Ova vsu{nost be{e vo-zvratna poseta, bidej}i za prazni-kot Petrovden ZP Centar mu gos-tuva{e na Ko~anskoto zdru`enie.
Vo ramkite na ovaa sredba, seodr`a {ahovski turnir i natpre-vari vo strela{tvo na koi pris-ustvuva{e i pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski.
Dvome~ot vo strela{tvo so vo-zdu{na pu{ka se odr`a vo ma{ka ivo `enska konkurencija. Iako ne-ma{e natprevaruva~ki karakter, daspomeneme deka pobednici vo ma{kakonkurencija bea penzionerite od Ko-~ani, a vo `enska penzionerkite od
Centar. Vo disciplinata {ah, na cr-no-belite poliwa se sretnaa samo pe-nzionerite od dvete zdru`enija, a po-
bednik so tesen rezultat be{e ZPCentar.
Spodeluvaj}i ja radosta {to e delod ovaa zna~ajna sredba, pretsedate-
lot na SZPM Dragi Argirovski po-tseti deka so vakvite sredbi se raz-biva penzionerskata monotonija, sesozdavaat novi prijatelstva, se in-formiraat penzionerite, drugaruva-at...
I pretsedatelot na IO na ZP Cen-tar Pavle Spasov - doma}in na sred-bata i sekretarot na ZP Ko~ani DragiRomanov, istaknaa deka ovie sredbise mnogu dobri, bidej}i na niv seobnovuvaat starite prijatelstva, aima i novi, se zbogatuva drugaruvawe-to i sorabotkata. Toa ni go potvrdija ipove}emina penzioneri od dvete zd-ru`enija koi ni rekoa deka ottuka }esi zaminat so ~uvstvo na relaksira-nost i dobri spomeni. Dodeka pak,pretsedatelot na Komisijata za sportSpiro Nikolovski, ni otkri deka zaidnata godina dogovoreno e da se zemepredvid predlogot za pro{iruvawe naobemot na sportskite disciplini kako{to se: pikado, domino i tabla, vo so-glasnost so Pravilnikot za sport priSZPM.
C. Ilieva
ZP Centar i ZP Ko~ani
Topla i srde~na sredba
Domot na kulturata vo Bogdanci eizgraden vo 1949 god. od Vladatana NRM so aktivno u~estvo na
gra|anite. Pove}e od 50 godini vo do-mot se odvivaa site aktivnosti od ob-lasta na kulturata. Za bogdan~ani idenes se prisutni se}avawata od mi-natite decenii za slu~uvawata, akti-vnostite i proslavite vo gradot. Gra-dskata biblioteka so bogat fond nanaslovi redovno rabote{e. Posledna-ta kino pretstava spored ka`uvawetona bibliotekarot Marjan Karastojanove prika`ana vo 2000 godina. So uka-
`uvaweto na grade`en inspektor pre-stana sekakva aktivnost na domot odbezbednosni pri~ini. Petnaeset godi-ni vo Bogdanci vladee{e kulturenmrak.
Denovive pogledite na bogdan~anise svrteni kon noviot lik na Domot nakulturata. Vo ramki na proektot "Ot-vorena vrata za kulturna razmena -gradewe na zaedni~ka evropska idni-na# od IPA programata za prekugrani-~na sorabotka pome|u R. Bugarija i R.Makedonija i op{tinite Bogdanci i]ustendil zavr{ija aktivnostite za
rekonstrukcija i adaptaci-ja na domot na kulturata.Fokusot na proektot e da seizgradi trajno prijatelstvoi sorabotka pome|u gra|a-
nite na Bogdanci i ]ustendil prekukulturna razmena i neguvawe na kul-turnite vrednosti i nasledstvo nadvete op{tini.
Naskoro bogdan~ani vo renovirana-ta kino sala }e gledaat filmovi, }eimaat mesto za kulturni aktivnosti ibiblioteka. Na obnovata na Domot nakulturata i se raduvaat najmnogu pos-tarite gra|ani na Bogdanci, penzio-nerite, koi so ovoj objekt gi vrzuvaatmnogu spomeni i nezaboravni nastani.
D. ^avdarov
Zdru`enie na penzioneri Bogdanci
Domot na kulturata dobi nov lik
TRIBINAPENZIONER plus 88 noemvri 2015 5
Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri
Izdava~:SZPM
Godina VIII - broj 88noemvri 2015 god.
BESPLATEN MESE^EN VESNIK
Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik Pocesta
Stanka TrajkovaGido Boj~evskiLena SemenakovaPavle SpasovD-r Vele AleksoskiMustafa ]amuroskiE-mail: [email protected]
Redakciski odbor:
Kalina Slivovska - Andonovav.d. glaven i odgovoren urednik;
^lenovi:Mendo Dimovski, urednik;Cvetanka IlievaBaki Bakiu,Spirko Nikolovski,Dimitar ^avdarovLektor:Verica Tocinovska
Adresa:
SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeP.fah. 440
Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390
Web: www.szpm.org.mkE-mail: [email protected]
Kompjuterska obrabotka:Tome Angelovski
Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje
Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.
Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.
PENZIONERplus
Za postignuvawe na uspesi vorabotata ne e potrebna samo`elba, tuku, pred s¢, kvalitet-
na izrabotka na kratkoro~ni i do-lgoro~ni planovi i programi za ra-zvoj. Poa|aj}i od ovaa maksima, Me-naxerskiot tim na Fondot na PIOM,navreme ja izraboti, a UO ja usvoitrigodi{nata programa za pravcitena fondovskiot razvoj (2016-2018godina). Ottuka, Strate{kiot planna Fondot na PIOM (2016-2018) e vosoglasnost so Zakonot za PIOM i soGodi{niot plan i programa za fon-dovskata rabota, i toa vo Centrala-ta, 20-te filijali i 10-te delovni-ci.
Parametrite vrz koi e izgotvenStrate{kiot plan na Fondot naPIOM za periodot 2016-2018 god.,se fundirani vrz slednite o~eku-vani pokazateli. Imeno, se planiradeka vkupnite penzii {to }e se is-platat vo 2016 god. e 49.444,96 den.,vo 2017 god. 53.343,64 den. i vo 2018god. 57.556,43 denari. Za zadovolu-vawe na site potrebi (privatni pen-ziski fondovi, nadomestoci, kapi-talni tro{oci, grade`ni raboti idr.), vo 2016 god. }e se potro{at61.284,94 denari, vo 2017 god. toj iz-nos na sredstva se zgolemuva na65.953,32 den. i za 2018 god. ovoj iz-nos e 71.022,76 denari.
Spored indikatorite, brojot nakorisnicite na penzija vo 2016 god.}e iznesuva 307.162 korisnika, vo2017 god. toj broj se poka~uva na312.670 korisnici na penzija, dode-ka vo 2018 god. ovoj broj se zgolemu-va na 317.240 korisnici na penzijavo RM. Za navremeno izvr{uvawe nauslugite kon penzionerite, brojot navraboteni vo Fondot na PIOM vo2016 god. }e se zgolemi na 705 vra-boteni, vo 2017 god. }e ima blago po-ka~uvawe i }e bidat 715 vraboteni,dodeka vo 2018 god., toj broj }e bide728 vraboteni.
Vizijata na Fondot na PIOM, spo-red Strate{kiot plan za razvoj vonarednite tri godini (2016-2018) eopredelena so faktot deka toj pret-stavuva sovremena institucija soprofesionalna i kompetentna ad-ministracija, {to }e dava dobra,brza, kvalitetna i navremena uslugana klientite, koja }e ima kvalitet-na sorabotka so nacionalnite i me-|unarodnite institucii i }e vr{iredovna i navremena isplata na pe-nziite soglasno Zakonot za penzi-skoto i invalidskoto osiguruvawe iZakonot za zadol`itelno kapitalnofinansirano penzisko osiguruvawe.
[to se odnesuva pak, do misijatana Fondot na PIOM, taa e direktnodiktirana od vizijata {to }e se ost-varuva so osovremenuvawe na pro-cesot za ostvaruvawe na pravata odpenziskoto i invalidskoto osiguru-vawe, postojano nadgraduvawe nainformati~kiot sistem, sledewe iusoglasuvawe na penziskiot sistemvo me|unarodni ramki, sorabotka sosojuzite i zdru`enijata na penzio-nerite i drugite.
Me|utoa, vo Strate{kiot trigodi-{en plan za razvoj na Fondot, pose-bno i zna~ajno mesto imaat specifi-~nite celi koi treba da se imple-mentiraat vo periodot od 2016 do2018 god. Vo opredelbite {to se so-dr`ani vo osumte poglavja, jasno itaksativno se navedeni celite. Ta-ka, vo navremenata i kvalitetna us-luga na klientite koi ostvaruvaatprava od PIO, definirani se devet
zada~i so klauzula za sega{nata iidna sostojba. Me|u drugoto, tuka enavedeno ispolnuvaweto i na to~ni,kompletni i a`urirani podatoci naosigurenicite i obvrznicite, kako icelosno procesirawe na penziskipredmeti po elektronski pat, no ito~nost vo pribiraweto na sredst-vata za isplata na Solidaren fondvo najkratki rokovi, no i skratuva-we na rokovite za ostvaruvawe pra-va od invalidska penzija, kako i in-tenzivirawe i unapreduvawe na me-|unarodnata sorabotka od oblastana PIO i drugo.
[to se odnesuva do podra~jeto zaizvr{uvaweto na zakonitosta vo ra-boteweto i primenata na materijal-nite propisi preku revizija na sitedoneseni re{enija so koi se utvrdu-vaat prava od PIO, opredeleno e dase odi na celosna kontrola na os-tvaruvaweto to~na, kvalitetna ia`urirana baza na podatoci za siteosigurenici obvrznici za pla}awena pridones za penzisko i invalid-sko osiguruvawe.
Vo vrska so profesionalnata st-ru~na slu`ba i nejzinoto kontinui-rano profesionalno usovr{uvawe isledewe na neosnovanite isplati naFondot, opredeleni se pet celnito~ki, koi se ceni deka se najva`ni.I toa, kompletirawe na stru~nataslu`ba, potoa kvalitetna, efikasnai navremena naplata na pobaruva-wata na Fondot na PIOM, profe-sionalizacija na stru~nata slu`ba imenaxmentot soglasno sovremenitebarawa, no i obezbeduvaweto sovre-meni uslovi za rabota so prezemawemerki za zgolemuvawe na produkti-vnosta na rabotata.
Soodvetno vnimanie vo ovoj Stra-te{ki plan mu e posveteno i na obe-zbeduvaweto optimalni uslovi za`iveewe vo domovite za korisnicina penzii. Za taa cel, potrebna e iz-rabotka na softverska aplikacijaza elektronsko rangirawe i smestu-vawe vo penzionerskite domovi, so{to }e se nadmine dosega{noto ran-girawe i smestuvaweto da go vr{ikomisija od stru~nite slu`bi naFondot na PIOM, so {to }e se eli-minira ~ove~kiot faktor da odlu-~uva za rangiraweto i smestuvawetovo penzionerskite domovi.
Posebno mesto vo ovoj trigodi{enStrate{ki plan nao|a pra{aweto zau~estvo na Fondot na PIOM vo pro-cesot na usoglasuvawe na propisiteod oblasta na socijalnoto osiguru-vawe so pravoto na Evropskata Uni-ja i zajaknuvaweto na fondovskitekapaciteti vo koordinacijata na si-stemite na socijalna sigurnost. Ovojdel opfa}a tri poglavja kako {to seispolnuvawe na EU standardite, so-rabotka so stranskite i nacional-nite penziski fondovi i opredel-bata za zajaknuvaweto na kapacite-tite pri koordinacija na socijalno-to osiguruvawe soglasno Evropskotozakonodavstvo.
Od pogore izlo`enoto, jasno inedvosmisleno se gleda deka ~leno-vite na UO i Menaxerskiot tim, no ivrabotenite, se pred vistinskiotpredizvik, vo 2016 god. da se trgnevo ostvaruvaweto na seto ona {tokako proekcija e zacrtano i konkre-tno da se ostvari. Za ova se izvr{e-ni site podgotovki, koi etapno }estanat del i od vkupnata penziskapolitika {to dosledno ja sprovedu-va Fondot na PIOM.
m-r. Sne`ana Kutuzovska
I predviduvawa i o~ekuvawaOD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM
Navistina e ubavo da se odbele`ipedeset godi{nica na `ivotniotpat profesionalno ispolnet so
odewe po vrvicata na umetni~kata vo-kacija. Maestro Aleksandar Kondev,denes eden od doajenite na makedon-skata fotografija, siot svoj `ivot goposvetil na foto kamerata, koristej-}i ja da go poka`e svojot agol na gle-dawe na lu|eto i voop{to `ivototokolu nego. Da se zboruva za Aleksan-dar Kondev i negovoto fotografskotvore{tvo potrebno e mnogu vreme. No,ovoj negov jubilej, ovaa retrospektivana negovoata rabota ni ka`uvaat zaeden `ivot ispolnet so posvetenostkon ona {to go saka{ i {to mo`e{ daim go ponudi{ na drugite. Toj e eden odonie makedonski fotoumetnici ~ietvore{tvo e neraskinlivo povrzano soprobivite na fotografskata misla kaj
nas i so visokite dostreli na make-donskata fotografija vo vtorata po-lovina od dvaesetiot vek pa se do de-nes. Negovoto pedeset godi{no pris-ustvo vo makedonskata fotografija ei svedo{tvo za sevkupniot razvitokna fotografijata kaj nas.
Kondev u{te od osnovnoto u~ili{tese zapoznava so fotografijata i nejz-inata tehnika, a podocna kako studentfotografijata mu stanuva ambicija,interes i profesija. Negovata nagla-sena individualnost go naso~ila ne-goviot interes i kon filmot i anima-cijata. U~estvuval na golem broj grup-ni izlo`bi vo zemjata i vo stranstvo.Avtor e na edinaeset samostojni izlo-`bi, a negovoto tvore{tvo ~esto evrednuvano i nagraduvano.
Vo reprezantativniot ambijent naNacionalnata galerija ^ifte Amam,
odbele`uvaweto na negoviot pedesetgodi{en jubilej be{e nastan na koj muse pridru`ija mnogu qubiteli na ume-tni~kata fotografija, u`ivaj}i voizlo`enite eksponati.
Vo godinite koga se odbele`uva za-okru`uvaweto na profesionalniotpat, vakvi nastani ja poka`uvaat os-mislenosta na `ivotot, negovata vre-dnost i ubavina i go razgoruvaat pla-men~eto na duhovnosta. I denes kakopenzioner Kondev e mo{ne aktiven ise u{te e so fotoaparatot v race.
T. Gavrovska
Retrospektivna izlo`ba na Aleksandar Kondev
Dr`avnata nagrada "23 Oktomvri#za dolgogodi{ni ostvaruvaweavo oblasta na kulturata, ovaa
godina ja dobi i stru{kiot pisatel vopenzija, Fejzi Bojku.
Toj e pisatel za deca od albanskanacionalnost od Republika Makedo-nija. Roden e vo seloto Vele{ta, St-ru{ko vo 1937 godina. ^len e na DPMod 1947 godina. Avtor e na knigite:Prvite cutovi (1968), [kolski yvona(1971), Pesni za bukvite (1972), Sep-
temvri na edno detstvo(1973), Oroto vleze doma(1974), Boite na moeto nebo(1976), Beli peperutki (1980)i Branovi (1987).
Odborot za dodeluvawe nadr`avnata nagrada "23 Ok-tomvri#, vo soglasnost so Zakonot zadr`avni nagradi i Zakonite za imenu-vawe i dopolnuvawe na Zakonot zadr`avni nagradi i Pravilnikot zarabota na Odborot, na svojata sednica
donel Odluka zadodeluvawe nadr`avnata nag-rada "23 Oktom-vri# vo 2015 go-dina za stru{-kiot pisatelFejzi Bojku.
Nagradata mube{e vra~ena nadobitnikot na23-ti Oktomvri2015 vo Sobra-nieto na Repub-
lika Makedonija. I ova e u{te edendokaz deka penzionerite se aktivni ipo penzioniraweto, isto kako {to bi-le i pred toa.
S. Kukune{oski
Zdru`enieto na penzioneri odVeles ima `elba i potreba zasvoeto ~lenstvo i za drugi name-
rnici da otvori penzionerski rekrea-
tiven centar. Imaj}i ja predvid ovaacel, najodgovornite lu|e od Zdru`eni-eto predvodeni od pretsedatelot Ve-
le Aleksoski, izvedoa ednodnevnapro{etka po okolinata na Azot: Omo-rani, Bogomila, Papradi{te i Ne`i-lovo. Vremeto son~evo i preubavo za
ovoj period od godinata, imovozmo`i bez problemi da seiska~at na viso~ina pogolemaod 1000 metri i da u`ivaat voprirodata iznakitena so il-jadnici boi i obvitkana sosve` planinski vozduh.
Po obikolkata na Omorani,izvidnicite pristignaa vo Bo-gomila do zgradata, porane{enzadru`en dom, koja be{e nivnacel na razgleduvawe. Eden delod ovaa zgrada deneska slu`i
kako trpezarija za ishrana na socijal-no zagrozeni lica, za {to se gri`iCentarot za socijalni raboti od Ve-
les. Pogolemiot del, okolu 650 metrikvadratni, Zdru`enieto na penzione-ri od Veles ima `elba i potreba da goosposobi za rekreativen centar. De-legacijata gi razgleda prostoriite ise soglasi deka so mala popravka ovieprostorii bi mo`ele da se prenamenatvo centar za odmor i rekreacija. Po-radi ovaa cel Zdru`enieto na penzio-neri od Veles }e vospostavi kontaktso op{tinata ^a{ka, pod ~ija nadle`-nost e ovoj objekt, kako i so Centarotza socijalni raboti od Veles, a potoaza brzo vreme Rekreativniot centarod Bogomila }e gi primi prvite gosti.Posetitelite potoa go obikolija mu-zejot vo seloto Papradi{te kade im sevoshituvaa na delata na zografite ineimarite Andreja Damjanov, Dimitri-ja Papradi{ki i na nacionalnite dej-ci kako {to e Dimitrija ^upovski idrugi. Ja razgledaa i crkvata kojapleni so svojata ubavina.
Nada Aleksoska
ZP Veles
Rekreativen centar vo Bogomila
ZP Struga
Fejzi Bojku dobitnik na nagradata "23 oktomvri#
Po povod 96-godi-{ninata od ra|a-weto i 31-ta go-
di{nina od smrtta naVlado Maleski - Tale,revolucioner, op{tes-tvenik i pisatel, predgolem broj kulturni ijavni rabotnici, u~eni-ci i bliski rodnini,penzioneri i po~ituva-~i na negovoto revolu-cionerno delo i literaturno tvo-re{tvo, za `ivotot i deloto na ovojistaknat makedonski deec zboruva{epretsedatelot na Op{tnskata organi-zacija na borcite Ajredin Memeti.Delegacija na gradot Struga i Sojuzotna borcite polo`ija cve}iwa na bis-
tata na VladoMaleski. VladoMaleski (Struga, 1919- 1984) e istaknatmakedonski raska-`uva~, romansier. Bil~len na prvata make-donska generacijapisateli. U~esnik e voNOB, na legendarniotBogomilski pohod ikako pretstavnik na
Struga bil delegiran na Prvotozasedanie na ASNOM. Potoa bilizbran za ~len na ASNOM, na AVNOJ iUstavotvornoto sobranie na FNRJ.
Po osloboduvaweto bil prv direk-tor na Radio Skopje, sekretar na Sob-ranieto na Socijalisti~ka Republika
Makedonija, ~len na Izvr{niot sovetna Sobranieto na SRM, sojuzen dele-gat, ambasador i nositel na drugifunkcii vo op{testveno-politi~kioti kulturniot `ivot vo RepublikaMakedonija.
Mo{ne e bogat `ivotniot opus naVlado Maleski na kni`even plan.Zazema vidno mesto vo istorijata nadr`avotvornosta na Republika Make-donija i kako borec i kako tvorec. Toje avtor na makedonskata nacionalnahimna "Denes nad Makedonija". Prvotoispolnuvawe bilo na do~ekot na nova-ta 1942 godina vo centarot na Strugavo ku}ata na Sotir [uta, kade {toVlado Mleski svirej}i gitara ja is-peal sve~enata pesna koja od prisut-nite mladinci bila prifatena inatamu prenesuvana, pri {to vlegla vosrcata na narodot kako sve~ana pesna,a potoa i kako himna na RepublikaMakedonija.
S. Kukune{oski
Se}avawe na revolucioneroti pisatel Vlado Maleski
HRONIKAPENZIONER plus 88 noemvri 2015 7
Vo tekot na noemvri se zaokru`u-vaat godi{ninite od oslobodu-vaweto na makedonskite gradovi
i na celata teritorija od dene{naMakedonija od zlostorstvata nafa{izmot, a toa se sovpa|a i sojubilejnata 70 godi{nina od kone-~nata pobeda na ~ove{tvoto nad naj-golemoto zlo - fa{izmot. Na olta-rot na slobodata Makedonija dade27 iljadi `rtvi - partizani, borci iobi~no naselenie. Me|u niv ima{e ilu|e so posebni talenti, koi svoitedo`ivuvawa gi oblikuvaa vo umet-ni~ki tvorbi koi denes svedo~at zavistinata i goleminata na na{ataRevolucija. Za `al, za niv i za niv-nite dela na{ata javnost mnogu mal-ku znae, a i nastavata vo u~ili{ta-ta se pomalku nao|a vreme i prostorza takvite sodr`ini. Eve prilikana{ite ~itateli - penzioneri napomladite generacii da im ponudatdopolnitelni i korisni informa-cii koi }e ja potvrdat goleminata nana{ata narodnoosloboditelna bor-ba i }e gi zapoznaat so nejzinite ne-dovolno poznati likovi.
GAN^O HAXIPANZOV od Veles eprvata makedonska `rtva {to sosvojata krv ja natopi {panskata ze-mja, u~estvuvaj}i kako dobrovolecvo internacionalnite brigadi sob-rani i obedineti vo borbata protivfa{izmot na Franko. Zagina na 19noemvri 1936 godina vo odbranatana univerzitetskiot grad vo Mad-rid, me~taej}i da se vrati vo oslo-bodenata tatkovina. Ne se vrati, noostanaa kako ve~en spomen negovite"stihovi napi{ani so krv i so nave-
stuvawe na praznik vo srcata na na-pateniot narod#.
ACO KARAMANOV od Radovi{zagina kako 17 godi{en borec vo le-toto 1944 godina vo borbite za os-loboduvawe na Makedonija. Od ne-govata literaturna zaostav{tinaobjavena mu e posmrtno knigata so 39pesni "Crvena prolet#. Crvenilotobe{e simbolot na negovata bestra-{nost koga vletuva{e vo neramniteborbi: "Ma`ite - osna`ija so burite/`enite na plugovite gi odmenaa /ma`ite zemjata so grobovi ja nasiti-ja / plugovite so pu{ki gi smenaa / iso bo`uriki gi nakitija / ma`ite ginadrasnaa / i koga nema{e ni pedazemja / za novi grobovi - decatamladi fidanki narasnaa...#
KOLE NEDELKOVSKI od vele{-koto selo Fojnica detstvoto go mi-nuva vo partiski aktinosti, pi{uvai deli letoci, i ostavil dve knigipoezija ("Molskavici# 1940 i "Pe{po svetot# 1941 g.). Na 2.09.1941 go-dina za da ne padne `iv na bugars-kata policija, se frla od prozore-cot na svojata mansarda od 6-ti katvo Sofija. Be{e ubeden optimist:"...No samo edna pesna ti znae{ / ve-kovi {to se peale peat / i sega v bu-dno srce ja pazi{ / tirani v borba zada si zgazi{#.
MITE BOGOEVSKI od belgrads-kiot univerzitet se vrati vo rodno-to resensko selo Bolno za da u~es-tvuva direktno vo progresivnotodvi`ewe. Za da ne padnat vo racetena bugarskite okupatori so svojotsoborec Stiv Naumov, na 12 septem-vri 1942 g. (na 23 godi{na vozrast)se samoubiva so poslednite kur{u-mi. Naroden heroj, ~ij grob s¢ u{tene e pronajden. Ostavil skromno li-
teraturno nasledstvo od nekolkupesni: "Vreme e plodot da se berit,frlajte gi vilite, grabnete gi ko-site, udrete na tiranite#.
NIKOLA JONKOV VAPCAROV epirineec od Bansko. Mornar so na-predni idei i `estok protivnik nafa{izmot, poradi {to e progonuvani zatvoran. Vo 1940 g. ja izdal sti-hozbirkata "Motorni pesni#. Na 23juli, na svojata 23 godi{na vozrast,zaedno so Andon Popov e strelan vodvorot na edna bugarska kasarna."Bezmilosna e borbata i vol~ka.Velat deka kriela epi~nosti. Jaspadnav, }e me smeni drug i to~ka.[to tuka zna~i nekakva si li~nost#.
KO^O RACIN e bez somnenie naj-golemata i najzna~ajnata literatur-na pojava vo na{ata voena i povoenaliteratura. Rodona~alnik na sovre-menata makedonska poezija, avtor naprvata stihozbirka objavena na ma-kedonski jazik ("Beli mugri# 1939 g.).Borec i aktiven kulturen rabotnikkoj na 13 juni 1943 godina zaginuvapod nerazjasneti okolnosti od svojsoborec. Negovoto tvore{tvo izvi-ra{e od narodnoto nasledstvo. Pos-tojano povikuva{e "probudete se mo-rni kopa~ki i kopa~i, na trudot, crnnarod!# i postojano veruva{e "Sek'ti no}ta crna! Se ruti karpa mrak!I petli v selo peat, i zorata se zori- nad karpa v krv se mie / i temnina-ta pie / silno / svetnal / den!#
Potsetuvaweto na ovie likovi odna{eto ne tolku dale~no minato ne-ka bide pottik - nikoga{ da ne bi-dat zaboraveni od site nas i od ge-neraciite po nas! Dovolno ne zado-l`ile!
S. Lozanovski
Borci - tvorci
Starosta e biolo{ki zakon koj eop{t i bezusloven. Sepak, sitelu|e na ista vozrast ne se na
isto starosno ramni{te. Se razli-kuvaat spored pozitivnoto zdravje{to vo starosta pretstavuva ram-note`a na telesnite, psiholo{kitei socijalnite potrebi na ~ovekot.
"Za ~ovek koj se ~uvstvuva dobrovo svojata ko`a, koj e zadovolen sosvojata sudbina i ima dobri relaciiso svojata okolina, dobata staroststanuva apstrakten poim.# (Simon deBovoar)
Dol`inata na `ivotot sekako eeden od mo`nite pokazateli na po-zitivnoto zdravje vo starosta. Taa eodredena so biolo{kite faktori vo{irokata smisla na zborot, so psi-holo{kite i so faktorite na okoli-nata. Edno istra`uvawe vo Rusijavklu~ilo 306 lu|e postari od 100godini, a nivniot status, navikite iodnesuvaweto se opi{ani vaka:
,,Tie se postojani `iteli na sela-ta vo Dagestan i celiot svoj `ivot giizvr{uvale selskite raboti. Slab-nikavi se, razdvi`eni, prekalenivo rabotata, so uramnote`eni reak-cii, dobrodu{ni i gostoprimlivi.Sistematski gi izvr{uvaat fizi~-kite raboti i strogo ja odr`uvaatli~nata higiena.#
Ova potvrduva deka poimot pozi-tivna starost zna~i nega na fizi~-koto i mentalnoto zdravje, kako izadovoluvawe na psiholo{kite isocijalnite potrebi. Koga }e nate`-nat godinite i koga po~nuvaat da sepojavuvaat zdravstveni problemi,
preokupacija na sekoja li~nost e dase so~uva zdravjeto, odnosno orga-nizmot da funkcionira za samostoj-no opstojuvawe. Vo taa nasoka, kol-ku{to dozvoluvaat `ivotnite okol-nosti, mo`nostite i sredstvata sokoi se raspolaga, `ivotot da se or-ganizira posvetuvaj}i go vremeto naodredeni fizi~ki aktivnosti, napatuvawa, i dru`ewe so prijateli-te, semejstvoto, zanimavawe so ne-koe hobi koe go neguvaat i od pomla-dite godini, ~itawe knigi od oblas-tite na `ivotot {to vo ova doba po-ve}e gi interesira, slu{awe muzika,poseta na teatarski pretstavi, soeden zbor se {to pozitivno go ispo-lnuva i osmisluva vremeto i go pot-tiknuva duhot i fizi~koto zdravje.
Pozitivno zdravje podrazbira izadovoluvawe na va`ni psiholo{kipotrebi, a pred se potrebite za ak-tivnost i kreativnost, qubov i in-timnost. Intimnosta na dvajca starilu|e koi gi minuvale i spodeluvaleizminatite godini, vo radost i taga,e silen protiv-udar kon svetot koj~esto gi gleda, a ne gi zabele`uva.Emocionalnata ramnote`a na sta-rite vo golema merka zavisi i odnivniot odnos so decata. Sepak, naj-topli ~uvstva starite lu|e neguvaatkon svoite vnuci i pozitivnotozdravje vo starosta vo golema merkae povrzano so sre}ata ~ij izvor e re-lacijata so najmladite vo semejs-tvoto. Isto taka i prijatelstvoto somladite, duri i koga ne se vo srod-stvo, na starite lu|e im e skapoceno.
"Toa im dava vpe~atok deka vre-meto vo koe `iveat i ponatamu enivno vreme i gi nosi vo beskrajot naidninata, a toa e najdobra odbrana
od tegobnosta vo poodminatite go-dini.# (Simon de Bovoar)
Me|utoa, duri i koga }e ja so~uvaqubovta kon semejstvoto i prijate-lite, vozrasnata li~nost so vremese oddale~uva od niv i se pove}e seusredsreduva vrz sebesi. Toa dove-duva do spokojstvo vo smisla na ra-mnodu{nost kon javnoto mislewe i~uvstvoto na sloboda, {to mo`e dase smeta kako izvesna prednost nastarosta.Pozitivno zdravje zna~ipozitiven pristap kon `ivotot, {tovklu~uva soglasnost so drugiot(bliskiot), ~uvstvo na odgovornostpred sebesi i drugite, vrednuvawena `ivotot voop{to. Prirodata nesozdala isti i razli~ni vo istovreme, zatoa treba da se spoznaemesebesi, prifa}aj}i gi drugite, odno-sno prifa}aj}i go `ivotot onakovkakov {to e: edna nedeliva celina.
Pritoa, pozitvno zdravje vo sta-rosta zna~i i so~uvani sposobnostii interes za razni aktivnosti, a toae izvor na sigurnost, samopo~it iispolnetost. Starosta na onie ~iiinteresirawa se mnogustrani imanajmnogu prednosti. Nasproti toa:
"Neaktivnosta gi obeshrabruvaqubopitnosta i `elbata, a na{ataramnodu{nost go pusto{i svetot vokoj ne nao|ame nitu edna pri~ina zadeluvawe.# (Simon de Bovoar)
Godinite od tretata doba se sme-taat za vreme koga sme ja utvrdilesvojata polo`ba vo `ivotot, ve}enemame golemi li~ni ambicii iplanovi i treba da u`ivame vo ona{to sme go poseale. I spored zboro-vite na francuskiot akademik Fon-tenel: "Toa se godini na `etva...#
T. Gavrovska
Vreme na `etva
So godini na red, vo ZP ^air nasportot mu se posvetuva pose-bno vnimanie. Kako rezultat
na toa se i golemiot broj postignativrvni mesta na op{tinskite, regio-nalnite i republi~kite sportskinatprevari. Me|u penzionerite spo-rtisti vo Zdru`enieto posebno se
istaknuva Azem Jakup, vo discipli-nata koj se natprevaruva vo domino,dobro poznata, zabavna, stara igra,koja ja zasakuva u{te kako mal. Popenzioniraweto, pred godina i po-lovina, toj vedna{ se vklu~il voaktivnostite na zdru`enieto. Edene od poaktivnite, a so dobroto poz-navawe i igrawe na dominoto, uspe-al da se izbori i da zazeme posebnomesto vo sportskata ekipa pri zdru-`enieto. Neumorniot i uspe{en spo-rtist Azem Jakup, so uspeh gi braniboite vo disciplinata domino na ZP^air, koj na poslednite regionalnii republi~ki sportski igri se vbroivo redot na najdobrite. Vo razgovorso Jakup doznavme deka `ivee vo
penzionerskiot dom vo naselbata"Topansko Pole#. Sekoj den e vo klu-bot na penzioneri i igra domino.Ima dovolno slobodno vreme i dob-ri soigra~i so koi igra i kako {toveli, e najdobar me|u najdobrite.
- Prethodno, kako mal, go gledavtatko mi kako igra, i ja u~ev igrata.Po~nav da igram so drugarite, pri-jatelite i taka go nau~iv dominoto.Otkako se penzionirav, zapo~navredovno da treniram. Dosega na pen-zionerskite sportski igri go osvoju-vav prvoto ili vtoroto mesto. Naovogodi{nite regionalni igri go os-voiv prvoto mesto, a na 20-tite re-publi~ki natprevari vtoroto. Za`al, vo sportskiot bilten pogre{e-no mi e imeto i prezimeto, verojatnostanuva zbor za nenamerna gre{kabidej}i ima{e mnogu u~esnici okolu400. Na istite, na{eto zdru`enieima{e dobri rezultati i vo discip-linata skok od mesto. Dominoto eigra, koja bara psihi~ka podgotve-nost. Pokraj toa, dominoto e eduka-tivna igra, pottiknuva na drugaru-vawe i zabava, a vo isto vreme gisobira na edno mesto penzionerite.Zna~i ne sportuvam za da soboruvamrekordi, tuku da se razonoduvam idrugaruvam. Veruvam deka mojot en-tuzijazam i kvalitet }e dade podo-bar rezultat vo idnina - istaknaJakup Azem, penzioner i po~ituvansportist vo Zdru`enieto.
Dokolku zdravjeto go dr`i kako idosega, veli deka i ponatamu }e senatprevaruva i }e osvojuva medali.
Vasil Pa~emski
ZP ^air
Sportist so vrvni rezultati
Na 16, 17 i 18 oktomvri 2015 godi-na penzioneri od Veles, Negoti-no, Kavadarci i Bogdanci kori-
stea penzionerki vikend vo hotelot"Polin# vo Dojran, {to go organizira-`{e MTSP.
Ubavoto vreme be{e predizvik zapro{etki pokraj ezerskiot breg. Mir-noto ezero i kormoranite go privle-kuvaa vnimanieto na posetitelite koise dvi`ea tamu-vamu i u`ivaa vo gle-tkata. Posle ve~erata prodol`i dru-`eweto. Sredbata so prijateli odmladosta koga letuvale vo ovoj hotel,vo toa vreme edinstven vo Dojran, be-{e vistinsko zadovolstvo. Vo razgov-orot se razbudija spomeni od minatotokoe so se}avawata stana sega{nost.
Dru`eweto prodol`i i vo sabota.
Ezeroto i okolinata sozdavaa ambientprisutnite da u`ivaat vo ubavinitena prirodata. Penzionerite posetite-li bea prijatno iznenadeni od ubavouredeniot Ezerskiot breg, koj dojran-~ani go uredile na svoj na~in. Posebnodo`ivuvawe za penzionerite be{e za-edni~kata veselba so ubava muzuka iu{te poubavo makedonsko oro. Iako vopoodminati godini tie so lesnotija iso merak neumorno go igraa "Te{koto#,no i nekoi drugi ora.
Na krajot, neobi~na i vpe~atlivabe{e razdelbata. Pregratki, pozdra-vuvawa, razmena na telefonski broeviso nade` deka vakvi sredbi }e ima u{-te mnogu godini, a spomenite od ovaadolgo }e se pametat.
D. ^avdarov
ZP Bogdanci
Besplaten penzionerskivikend vo Dojran
ZaTvore{tvoto na istaknatiot makedonski pi-satel Jovan Strezovski se protega na strani-cite od 17 knigi - pesni, raskazi i romani za
deca, zbirki pesni za vozrasni, kako i 8-te romanii 5-te knigi raskazi za vozrasni. Ako kon ova se do-dade i faktotot deka e toj avtor na scenarioto zamakedonskiot igran "Vreme vodi# vo re`ija na Bra-nko Gapo, kako i na televiziskata drama "Ilinka#,toga{ so pravo mo`e da se ka`e deka stanuva zbor zaimpoznatno literaturno tvore{tvo koe visoko evrednuvano i od stranskata literaturna kritika.
Isto taka, zna~ajno e da se istakne deka pove}e knigi od poezijata i pro-zata na Jovan Strezovski se prevedeni i objaveni na srpski, hrvatski, rus-ki, turski, romanski i drugi jazici, a seto ova ne bi bilo celo ako ne se is-takne deka avtorot na osumnaesetgodi{na vozrast stanal u~itel vo osnov-noto u~ili{te vo Vev~ani, koga ja objavil svojata prva pesna za deca. Po za-vr{uvaweto na fakultetot, bil novinar vo Radio Skopje, no i direktor nadve sredni u~ili{ta vo Struga, a najdolgo vreme ostanal kako direktor nasvetskata manifestacija Stru{ki ve~eri na poezijata kako eden od nejzi-nite osnova~i.
Ovie i u{te mnogu drugi podatoci od `ivotopisot na avtorot, pisatelotJovan Strezovski, roden 1931 godina vo seloto Podgorci, a rasten vo Kragu-evac i vo drugi mesta, mo`e da se najdat vo negovata najnova kniga "Celina#,{to izleze neodamna. Imeno, vo nea }e go najdete negovoto, no i semejnotosteblo na negovata sopatni~ka i se taka... po red, kako {to odel i kako {togo `iveel `ivotot i tvorel na{iot pisatel Jovan. Od nejzinite straniciblika neizmerniot talent i dobrina na avtorot, a toa }e re~e, knigata doa|avo vistinsko vreme, za da go potvrdi na{eto uveruvawe, za negoviot isklu-~itelno ploden `ivot, deka pred nas e ~etivo so seta skromnost na ka`u-vaweto, koe se ~ita i prosleduva vo eden zdiv.
Stojan Kukune{oski
Nova kniga na stru{kiot penzioner Jovan Strezovski
Pogled kon sopstvenototvore{tvo
Po povod Nedelata na stari licaod 01 do 7 noemvri, Klubot naqubiteli na knigata od ZP So-
lidrnost - Aerodrom, gi poseti domo-vite za stari lica vo Skopje: Rezide-ncija Dabeski vo Sopi{te i domot Id-ila vo Radi{ani. Posetata ja naprav-ija nekolku ~lenovi na klubot koi pi-{uvaat poezija.
Pri posetata na ovie domovi, poet-ite najprvo go zapoznaa mestoto i us-lovite kade prestojuvaat starite li-ca, pri {to bea voodu{eveni od odno-sot na personalot, uredenosta i uslo-vite za smestuvawe. Dvata doma pot-setuvaat na hoteli za stari lica odnajvisok rang. Posetitelite se zapoz-
naa so nekoi lica koi prestoju-vaat vo domovite, so koi razme-nija iskustva za `ivotot vo sta-rosta. Vedna{ be{e vosposta-vena bliskost bidej}i stanuvazbor za generaciska povrzanost.
Potoa ima{e poetsko ~itawekoe gi odu{evi prisutnite bi-dej}i vo poezijata koja ja slu{naa japrepoznaa pominatata mladost, qubo-vta i mladite godini, a mnogu od niv sepotsetija i na detskite godini koga`ivot e najubav i najbezgri`en.
Nekoi od prisutnite evociraa svoispomeni i do`ivuvawa. Razdelbata giprekina ovie ubavi i nezaboravni mo-menti, no ne zasekoga{. Se razdelija
so vetuvawe deka vo idnina povtorno}e se sretnat i zaedni~ki }e spodelu-vaat u{te ubavi momenti.
So ovaa poseta na starite lica vodomovite poetite od Klubot na qubi-teli na knigata doka`aa deka dru`e-weto go ispolnuva `ivotot na lu|eto inosi nezaboravni do`ivuvawa.
Ratko Spasovski
ZP Solidarnost - Aerodrom
Poseta na starski domovi
NASTANI PENZIONER plus 88 noemvri 20158
Na 10-ti noemvri2015 god. vo NUCK"Trajko Prokopi-
ev# vo Kumanovo se odr-`a promocija na knigata"Ispletena detskasre}a# od Bo`ana PeroTrajkovska.
Bo`ana Trajkovska erodena vo Skopje. Os-novno i sredno obrazo-vanie kako i Pedago{kaakademija zavr{ila voSkopje. Vo tekot na svo-jot raboten vek kakonastavnik se zdobilaso priznanie osobenoistaknat pedago{ki ra-botnik od Ministerstvoto za obra-zovanie na R. Makedonija. Za svoetoliteraturno tvore{tvo od dale~nata1962 god. dosega, ima dobieno mnoguvredni nagradi i priznanija. Bo`anaPero Trajkovska e aktuelna pretseda-telka na Dru{tvoto na pisatelite na
Kumanovo, potoa pre-tsedatelka na Sojuzotna pisatelski asoci-jacii na Makedonija.Ima napi{ano 18 po-etski zbirki za voz-rasni, edna zbirka zadeca, zbirka raskazii slikovnica.
Bo`ana i vo penzi-ja, e neumoren tvorec.Plod na taa neumornarabota sozdaden vopenzionerskite den-ovi, e zbirkata "Is-pletena detska sre-}a#. Da se pi{uva zadeca, sakale ili ne
da priznaeme, mora da se bide pove}eili pomalku dete. Dodeka e deteto vonas dotoga{ sme mladi, poletni, ra-dosni i sre}ni, i pokraj brojnite i se-riozni `ivotni i egzistencijalniproblemi. Knigata "Ispletena detskasre}a# na Bo`ana Trajkovska e retko
ubava detska kniga, vo koja se sodr-`ani brojni temi i motivi. Vo nea taapi{uva za se {to ne opkru`uva: avi-on~e, rastewe, majka, tatko, sre}a,qubov, rodenden, kompjuter, ptici,sonce, Ohridsko Ezero... Kako {to }ezabele`i i recenzentot na knigavaprof. d-r Hristo Petrevski, ovaakniga e kako u~ebnik i prira~nik, no ikako bukvar, bidej}i avtorkata ambi-ciozno se potrudila da bide seopfa-tna i kompletna, odnosno da sozdadekniga za site oblasti i temi koi sepovrzani so decata i nivniot svet.Preku rimuvani stihovi i poraki,poetesata Bo`ana se pra{uva i zagat-nuva, no i odgovara i sovetuva, paovaa nejzina kniga e ilustrativna iedukativna. Sekoja pesni~ka nosiposebna poraka.
Edna mudra misla veli: poezijata imuzikata ja hranat du{ata, ne samo nadecata tuku i na vozrasnite, na niv-nite roditeli, na nivnite babi i de-dovci. Toa na promocijata vo Kumano-vo go napravija i recenzentot prof.d-r Hristo Petreski, voditelot Da-vor Krstevski i prezenterite na pes-nite Angela Bogdanovska i Ile Nau-mov.
Cvetanka Ilieva
Za denot na osloboduvaweto naPrilep, Treti noemvri, nagrada za`ivotno delo im be{e dodelena
na bra~nite drugari Violeta Bla`eskai Bogdan Grabuloski za 40godini umetni~ko tvore{-tvo i razvoj na likovnataumetnost vo gradot i po{i-roko, afirmiraj}i ja i Ma-kedonija.
^etiriestgodi{ninataod rabotata na ovie dvajcaumetnici, sega penzionerineodamna be{e odbele`a-na i vo galerijata na Domotna kulturata vo Prilep soretrospektivna izlo`ba.
- Ednovremeno be{e iz-vadeno na videlo sozdade-noto niz deceniite, i toaso nekoj so kogo deli{ za-edni~ka vizija, idei, sokogo se nadopolnuva{ -veli Grabuloski.
- Silniot umetni~ki naboj, kakotalent na sekoj posebno, ni ovozmo`izaedno da go pronajdeme "na{iot svet#.Prvin bevme individualci, no potoanapravivme svoj svet, ne samo vo real-niot `ivot, tuku i vo umetnosta. Takase sozdadoa na{ite zaedni~ki dela vokoi go vnesovme zvukot i doka`avmedeka toj ne e samo muzi~ki, tuku i liko-ven element, bez ogled od koj materijale. Go zedovme mermerot kako blagoro-den materijal i stakloto kako trans-parentno, otvoreno, kako dobar spoj... -raska`uva Violeta.
- Iluzionisti~ki zamislenite skul-pturalni elementi, prosledeni ~estoso obraboten zvuk, ja definira{e ide-jata za prifa}awe na nivnite pove}e-
slojni osmisleni dela, poradi mo`-nostite {to maksimalno gi iskoristijavo nivnite zafati vo razli~nite am-bienti - veli Marika Bo~varova Pla-
vevska, potenciraj}i deka na gradot muja podarija memorijalno oblikuvanatainstalacija vo krugot na Kasarnata"Mir~e Acev# vo koja se obedineti se-}avawata na NOB i na onie koi zaginaakaj Karpalak.
Bla`eska e rodena vo Ohrid 1952godina. Akademija za likovni umetnos-ti zavr{ila vo Pri{tina vo 1980 go-dina. Rabotela kako profesor vo gim-nazijata vo Prilep.
Grabuloski roden e vo Prilep 1948godina. Akademija za likovni umetnos-ti zavr{il vo Pri{tina vo 1980 godi-na, a postdiplomski studii na Akade-mijata za likovni umetnosti vo Bel-grad vo 1990 godina. Rabote{e dolgigodini kako kustos vo CK "Marko Cepe-nkov#.
Pokraj ovie dvajca zaslu`ni umetni-ci, plaketa "Treti noemvri" dobi iZdru`enieto na invalidskite penzio-neri od Prilep za obedinuvawe na pe-
nzionerite vo ostvaruvaweto na eko-nomskata, socijalnata i kulturnatasfera na `iveewe.
So diplomi bea nagradeni penzio-nerite Liljana \or|ioska - aktivist ientuzijast vo zdru`enieto "Prerodba#,koja uspea na "stari godini# godinavada zavr{i Zemjodelski fakultet, po-toa na Dimko Spirkoski - prv profe-sionalen pilot i promotor na vozduho-plovnite discilini, Blagoja Kostoski- ^akra za dolgogodi{na aktivnost voplaninarskoto sportsko dru{tvo "Koz-jak#, klu~arot Metodija \uroski - Cakoi berberot Petar Jovanoski - Kalin~eza pridones vo razvojot i za~uvuvawe-to na zanaet~istvoto, site ovie se pen-zioneri.
K. Risteski
Za denot na osloboduvaweto na Prilep
Nagradeni sedum penzioneri i edno zdru`enie
Promocija na knigata"Ispletena detska sre}a#
Op{tinskoto zdru`enie na pe-nzionerite od Lozovo, po po-vod verskiot praznik Paras-
keva - Petkovden, na 27.10.2015 go-dina. be{e doma}in na pove}e Zdru-
`enija na penzioneri, koi zaedno somesnoto naselenie vo crkvata Pet-kovica, go odbele`aa ovoj golem den,koj be{e ubav, son~ev, prazni~en.
Otkako se prosledija verskiteobi~ai vo crkovniot hram, ~estitkiza praznikot do mesnoto naselenie igostite upati pretsedatelot na ZPLozovo, Marija Monevska. Taa top-lo dobredojde im posaka na prestav-nicite na SZPM, na penzionerite naZP Sveti Nikole, ZP Veles, ZP Kra-tovo, ZP Kriva Palanka, ZP Rado-vi{ i Kon~e, ZP Makedonska Kame-nica, ZP Negotino, ZP Demir Kapija,ZP Butel, Zdru`enie na trudovi in-
validi Sveti Nikole, Zdru`enie natrudovi invalidi Veles, kako i nageneralniot sponzor "ZEGIN#.
Na prisutnite im se obrati i se-kretarot na IO na SZPM, Stanka
Trajkova, koja im go ~e-stita praznikot na si-te, a vo svoeto obra}a-we poseben osvrt dadeza povolnostite {to giimaat i onie {to dopr-va }e sleduvaat za pen-zionerite vo Makedo-nija. Za se}avawe naovoj prekrasen praznik,za se}avawe na Lozovo,pretsedatelkata Ma-rija Monevska na Sta-nka Trajkova i go poda-ri romanot "Za tebe mo-ja mala Moni# od Qubi-
nka Hristova od Lozovo, posmrtnoizdaden.
Potoa mnogubrojnite gosti bea po-slu`eni so crkoven ru~ek, vkusnomakedonsko grav~e. No, najsre}nibea penzionerite od ZP Veles, bi-dej}i spored verskite obi~ai zapraznikot e potreben kum, a ZP Ve-les se javi za kumstvo za narednatagodina.
Za dobroto raspolo`enie pri-donese i muzi~kata grupa "^etiriplus eden# od Lozovo koja gi krenana noze site penzioneri, i cel denneumorno se igra{e.
M.M.
ZP Lozovo
Nezaboravna sredba na verskiot praznik Petkovden
Baki Bakiu e roden na 10.03.1939 godina vo selo Ra{~e -Skopsko, a denes `ivee vo
Saraj, Skopje. Zavr{il: U~itelska{kola, Pedago{ka Akademija "Kli-ment Ohridski# i Filozofski fa-kultet "Sv. Kiril i Metodij# - grupapedagogija vo Skopje. Rabotel kakou~itel, podocna i direktor na osu-mgodi{no u~ili{te vo rodnoto seloRa{~e, bil u~itel i pedagog vo COU"Boris Kidri~" Saraj, a po zavr{u-vawe na Filozofski fakultet bilprofesor po pedagogija i pedagog vosrednoto u~ili{te "Zef Qu{ Mar-ku# vo Skopje. Zaradi svoeto iskus-tvo i stru~no znaewe stanal samo-stoen pedago{ki sovetnik vo Repu-bli~kiot Pedago{ki Zavod na Make-donija.
Vredniot i trudoqubiv Baki Bakiuvo tekot na svojot raboten vek objavil68 stru~ni napisi; avtor e na ^itankaza III oddelenie i recenzent na pove}e~itanki na albanski jazik.
No Baki Bakiu prodol`uva da bideaktiven i po penzioniraweto. Koav-tor e na ^itankata za II oddelenie naalbanski jazik za devet godi{noto
osnovno u~ili{te i avtor na 8 knigiod koi pove}eto od sferata na obra-zovanieto. Ima dobieno nad 10 Priz-nanija od u~ili{ta, od Sojuzi nanastavnici i Lokalnata samoupravaza negoviot pridones na poleto naobrazovanieto i vospitanieto.
Baki Bakiu e i urednik na strani-cata na albanski jazik vo vesnikot"Penzioner plus#, besplatno glasilona Sojuzot na zdru`enija na penzio-
neri na Makedonija koe izleguva vo6.000 primeroci i e eden od naj~i-tanite vesnici me|u 300 iljadi pen-zioneri i nivnite semejstva. BakiBakiu e mo{ne aktiven i vo zdru-`enieto na penzioneri vo op{tina-ta Saraj, kade po vtorpat e izbranza pretsedatel na Sobranieto naZP Saraj.
Site ovie podatoci se dokaz dekavisokata nagradata "13 Noemvri# za2015 godina, koja ja dodeluva gradotSkopje, do{la vo vistinski race.
Baki Bakiu, pedagog vo penzija jadobiva ovaa nagrada za zaokru`entvore~ki i stru~en pridones vooblasta na vospitanieto, obrazo-vanieto i razvojot na pedago{ka-
ta misla.Penzionerot Baki Bakiu e ubav
primer deka i vo tretoto doba mo`eda se bide aktiven i deka toa go pre-poznava i op{tetvoto.
Nagradata za na{iot uredni BakiBakiu pretstavuva ~est za Sojuzot nazdru`enijata na penzioneri na Make-donija, kako i za zdru`enieto na pen-zioneri Saraj.
K.S. Andonova
Baki Bakiu - dobitnik na visokata nagradata "13 noemvri#
Aktiven i pred i po penzioniraweto
Pove}e godini nanazad, ZP Bi-tola, se vklu~uva vo odbele-`uvaweto i proslavata na 4-
ti noemvri denot na osloboduvawe-to na grad Bitola, vklu~uvaj}i se vonizata aktivnosti po toj povod koi
{to gi organizira{e op{tinata. Na2-ri noemvri, vo salata na gradska-ta biblioteka pea~kata grupa "Si-rma Vojvoda#, se priklu~i kon od-bele`uvaweto na ovoj zna~aen datumna gradot. Godi{nata priredba etradicija i sekoja godina se odr`u-va na isto mesto. Za zna~eweto naovoj datum, kratok govor odr`a pot-pretsedatelot na ZP Bitola Cveta-nka Angelevska. Vo govorot taa goistakna pridonesot na peja~katagrupa koja e vo sostavot na Zdru`e-nieto.
- Na{ata peja~ka grupa e prezen-ter na starata makedonska narodnapesna, na nosijata, no i na tradici-jata. So svoite nastapi grupata os-tava traen beleg na kulturata nagradot so {to ja ottrgnuvaat od zab-oravot, - istakna Angelevska.
Pred mnogu brojnata publika pe-ja~kata grupa "Sirma Vojvoda# izvedesplet na narodni pesni. Kako nivnigosti pred publikata se pretstavi ipeja~kata grupa pri ZP Prilep.
Pokraj ovaa priredba, be{e odr-`ana i sednica na Aktivot na penzi-onerki.
- Sekoja godina, vo ova vreme vr-{ime sublimirawe na rezultatiteod pominatiot periodot. Toa e kakogodi{na analiza na raboteweto nana{iot Aktiv. Golemo e zadovolst-voto koga }e se poglednat postigna-
tite rezultati, {to ni dava motivpove}e za vo idnina. Bi sakala daistaknam deka Aktivot e navistinaanga`iran, vo ramkite na Zdru`e-nie, no ima i svoi aktivnosti koi seodnesuvaat samo na ~lenovite na
Aktivot. Raduva faktot deka se {tosme predvidele sme ostvarile. Ovaana{a mala sve~enot se vklopuva i voaktivnostite na Zdru`enieto i Op-{tinata po povod proslavuvawetona 4 noemvri, denot na osloboduva-weto na na{iot grad, - podvle~epretsedatelkata na Aktivot pri ZPBitola, Marika Ilievska.
Na ovogodi{nata proslava po ovojpovod, prisustvuvaa i Aktivi na pe-nzionerki od: Prilep, Ohrid, Resen,Struga, [tip, Karpo{, Gazi Baba iZP na OVR od Skopje i pretstavniciod Ministerstvoto za vnatre{niraboti.
Glavnata sve~enost se odr`a vorestoranot "Imperator#. Na sve~e-nosta prisustvuva{e i pretsedate-lot na SZPM Dragi Argirovski.
- Aktivot na `eni od Bitola, odgodina vo godina ima se pove}e ipove}e uspesi. Nivnata aktivnost ebele`ita i zna~ajna za ~lenovite naZP Bitola, {to mi dava za pravo dago poso~am kako reper na dejstvu-vawe i upornost vo izvr{uvawe nazacrtanite zada~i, - istakna pret-sedatelot na SZPM, Argirovski.
Pretsedatelot na ZP Bitola, To-me Iliovski, ja poso~i aktivnostana penzionerkite kako dodatna mo-tivacija i aktivirawe na ~lenstvo-to za zemawe u~estvo vo site mani-festacii. D. Todorovski
ZP Bitola
Odbele`an 4-ti noemvri, denotna osloboduvaweto na Bitola
INFOPENZIONER plus 88 noemvri 2015 9
Na 6-ti noemvri, vo Sportsko-rekreativniot centar na ARMvo Skopje, se odr`a tradicio-
nalniot "Sportski trome~ - 2015#pome|u penzionerite od ZP "GaziBaba#, "Kumanovo# i Zdru`enieto navoenite penzioneri, koe naedno be-{e doma}in i odli~en organizatorna sredbata. Dobredojde na u~esni-cite i na gostite im posaka pretse-datelot na ZVP \or|i Zarinski,pri {to posebno gi pozdravi pret-stavnikot na General{tabot naARM, polkovnikot Zoran Ilov.Pritoa Zarinski gi soop{ti sport-skite disciplini za natprevar (pi-kado, {ah, domino, tabla, fudbal -{utirawe penali i ko{arka - slo-bodno frlawe vo ko{) i ja otvorisredbata.
Trome~ot pomina vo besprekornaorganizacija i fer-plej borba na
natprevaruva~ite, a posebeninteres predizvikaa discip-linite fudbal i ko{arka koi,iako ne se propi{ani vo Pra-vilnikot na SZPM, prvpat seizveduvaat na vakva sredba.Najdobri rezultati vo poe-dine~na i ekipna konkurenci-ja postigna Zdru`enieto na penzio-neri Kumanovo, vtoroto mesto goosvoi ZP Gazi Baba i tretoto - ZVP.Za postignatite uspesi na najdobri-
te poedinci i ekipi im bea vra~enisoodvetni priznanija i blagodarni-ci na zdru`enijata u~esnici.
Na gostite i na u~esnicite im seobrati i pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski, koj im gi ~esti-ta{e postignatite uspesi na najdo-brite sportisti i im posaka prijat-ni migovi vo zaedni~koto dru`eweso poraka za po~esti vakvi sredbina penzionerite od site zdru`enija.Seto ova be{e prosledeno so golempozdrav i blagodarnost od prisut-nite koi so pesna i igra vo sopstve-na izvedba go razubavija nastanot.
Gostite i doma}inite se razdeli-ja so vetuvawe, so `elba i veruvawe
deka }e imaat u{te mnogu vakvidru`bi vo najskoro vreme.
Milka Girasova
Sabotniot den, 19 septemvri,penzionerite od Veles go is-koristija za poseta na manas-
tirite Treskavec i Zrze koi se na-o|aat vo okolinata na Prilep. Pro-{etkata zapo~na vo ranite utrinski~asovi so popatni interesni raska-`uvawa na pretsedatelot na ZP Ve-les, za nastani i slu~uvawa povrza-ni za mestata koi odminuvaa, od se-ga{nosta, no i od damnina.
Koga dojdoa na mestoto, penzione-rite bea voodu{eveni od iska~uva-weto, gletkata koja se prostira konPelagonija, no pred se od iska`uva-weto na crkovnoto lice za istorija-ta na manastirot Treskavec, od ras-ka`ani nastanite povrzani so man-astirot niz izminatite dezenii.
Po Treskavec, patot gi vodi domanastirot Zrze. A tamu stariteoreovi drvja gi ra{irile svoitegranki kako da sakaa da gi pregrnatnovodojdenite gosti, glavno penzi-oneri od Veles, Gostivar, Skopje idrugi gradovi... Po posetata na man-astirot i dobivaweto novi sozna-
nija, otkako go razgledaa manasti-rot, penzionerite isposednaa naklupi pod debelata ladovina. Vo tojtopol den dobredojde im posaka iladnata voda od manastirskata~e{ma, koja, kako da im vnesuva{enekoe vdahovnenie i du{even mir nasite posetiteli, koi zaminaa sovetuvawe deka }e dojdat pak na ovaubavo mesto za kako izmisleno zarekreacija i odmor. N.A.
ZP Veles
Poseta na manastiriteTreskavec i Zrze
Utroto, vo tmurniot esenski den,devetti oktomvri, sto i pedesetpenzioneri, od razli~ni etni~ki
zaednici, ~lenovi na multietni~kotozdru`enie na penzioneri „^air”,so tri avtobusi, so besplatenprevoz, osven no}evaweto, pred-vodeni od pretsedatelot na IO,Mentor ]oku, trgnaa vo raniteutrinski ~asovi, na dvodnevnaekskurzija. Tie ne go krieja svoe-to zadovolstvo i radost {to }eposetat pove}e gradovi i kultur-no-istoriski znamenitosti vososedna Republika Albanija.
Elbasan be{e prvata destina-cija za odmor i pro{etka po li~enizbor. Nekoi od penzionerite jarazgledaa starata tvrdina loci-rana vo centarot, a nekoi pro{e-taa niz gradot, kade se zabele`u-va me{avina na novata i starata arhi-tektura so ubavi tesni ulici. Po razg-leduvaweto na gradot, se zamina konDra~, a po no}evaweto vo mestoto Go-
lem, ima{e nekolku~asovna pro{etkaniz gradot, kade se u`iva{e vo gletka-ta i mirisot na beskrajnata morskata{ir, niz {irokite bulevari i {etali-
{ta.Naredniot vrne`liv den be{e pose-
teno Kruje, malo grat~e, severno od Ti-rana. Se otvori vpe~atliva panorama
na prekrasni okolni karpesti planini,zeleni dolini i maslinovi nasadi. Vonekoga{nata srednovekovna tvrdinatana Skender Beg, denes se smesteni is-toriskiot i etno muzej. Direktorot namuzejot go prezentira{e `ivotot naSkender beg i peve}eto periodi naalbanskata istorija. Be{e posetena idobro so~uvanata ~ar{ija, vo koja senao|aat mnogu du}ani so avtenti~nitradicionalni suveniri, kade mnogu-mina kupija po ne{to za spomen.
Predvidena i neodminliva desti-nacija be{e Tirana, glavniot grad naAlbanija. Pred samoto vleguvawe, do-`dot koj od utroto po cel pat postojanovrne{e, so grmotevici i elektri~nipraznewa po~na posilno da lie. Pro-{etkata se odlo`i i po kus odmor voavtobusite vo centarot na gradot, seupatija kon Skopje.
Sepak, vpe~atocite bea impresivni iza spomen ovekove~eni so fotografii.
V. Pa~emski
ZP ^air
Dvodnevna ekskurzija vo AlbanijaKnigata "Svetska vlada za svetskimir# od Ace Sajkoski vo izdaniena "Bata pres# od Skopje, be{e
tema na debata vo Klubot na qubite-lite na knigata pri ZP Solidarnost -Aerodrom, Skopje, {to se odr`a na 27oktomvri. Originalnata i provokativ-na inicijativa na avtorot za formi-rawe Vlada na Zaednicata na Obedi-netite nacii za vistinska realizacijana Univerzalnata deklaracija za ~o-vekovi prava i za spre~uvawe Tretasvetska vojna predizvika poseben in-teres. Vo raspravata u~estvuvaa: DragiArgirovski, pretsedatel na Sojuzot nazdru`enijata na penzionerite na Ma-kedonija, Vasil Tocinovski, izdava~otna knigata Nenad Batkovski, BlagojaPetru{evski, Dimitar Ilievski, sli-karot i humanist @ivko Popovski -Cvetin i Petar [alamanov.
Realizacijata na ovoj proekt na ZON,}e se ostvari so ozakonuvawe na sedu-mte uslovni faktori me|u koi i najbit-
niot - ekonomski-ot, so koj se regu-lira pravi~nostana raspredelbatana ostvarenatadobivka zavisnood rezultatite od vlo`eniot trud. Toazna~i deka polovina od profitot impripa|a na rabotnicite, a pak drugatapolovina na sopstvenicite na sredst-vata za proizvodstvoto. Vakvata oza-koneta trudova pravi~nost go izdignu-va ~ovekot na svojata perspektivnost izna~ajnost. Vo isto vreme se otvora za-sileno tempo na stopanski i sekakovdrug razvoj na svetot. Od ovoj momentpo~nuva i funkcionalnosta na noviotme|unaroden op{testven i politi~kisistem pod imeto Trudoqubivo kapi-talno op{testvo, istakna vo svoetoobra}awe novinarot i publicist AceSajkoski. Dru`eweto zavr{i so nastapna poetite Dan~e Pi{manova i RatkoSpasovski. V.T.
Kni`evna sredba so Ace Sajkoski
Na inicijativa na Rakovodstvotona Sojuzot na ZP na grad Skopje inoviot pretsedatel na IO Me-
todija Novkovski, na 18-ti noemvri,be{e realizirana sredba na pretse-datelite na ZP ~lenki na Sojuzot sogradona~alnikot na Skopje, naednopretsedatel na ZELS Koce Trajanov-ski, na koja prisustvuva{e i u~estvu-va{e vo razgovorot pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski. Dobredojdena predvodnicite na gradskite zdru-`enija i na liderot na SZPM, im posa-ka gradona~alnikot Trajanovski, koj napo~etokot ja istakna dobrata i konti-nuirana sorabotka so gradskite zdru-`enija na penzioneri i Sojuzot nazdru`enijata na penzioneri na Make-donija, koja, kako re~e, be{e oficijal-izirana so potpi{uvawe memorandum iplanirawe sredstva za poddr{ka napenzionerite od buxetot na gradot.
Sredbata pomina vo rabotna atmos-fera i isklu~itelna operativnost i
podgotvenost na gradona~alnikot da sere{avaat aktuelnite pra{awa i prob-lemi.
Gradona~alnikot Trajanovski poka-`a podgotvenost i prezemlivost za br-zo re{avawe na pra{aweto okolu de-finiraweto na sopstveni~kite odnosina Rekreativniot centar Katlanovo,kako i problemot so besplatniot avto-buski prevoz, za koj dade vetuvawe de-ka }e se zalo`i istiot da va`i za
pove}e denovi i za site penzioneri, ane samo za starite lica.
Sredbata zavr{i so zaedni~ko fo-tografirawe i vetuvawe na gradona-~alnikot do slednoto viduvawe predNova godina postavenite pra{awa ibarawa da se re{at i penzionerite dase ~uvstvuvaat ramnopravni gra|ani izadovolni i sre}ni {to `iveat vo na-{ata metropola.
M.D.
Op{tinata Berovogi namali ceniteza smestuvawe vo
noviot starski dom "D-rIvan Vla{ki# i sega na-mesto prvi~nata cena od25 iljadi denari, stari-te lica za da gi koristatuslugite na domot }epla}aat po 15 do 18 ilja-di denari. Spored gra-dona~alnikot na BerovoDragi Naxinski, starite lica za koine e potreben poseben tretman }epla}aat po 15 iljadi denari, a onie
koi se hroni~no bolniili se nepodvi`ni }epla}aat po 18 iljadi de-nari.
- Ova namaluvawe nacenite e rezultat nafaktot deka penzione-rite od ovoj region ne-maat primawa so koi mo-`at tolku da platat.Op{tinata odlu~i vonoviot buxet za 2016 go-
dina da predvidime sredstva za sub-vencii vo domot. Starite lica }eimaat 24 ~asovna gri`a, }e dobivaat
po 5 obroka, postojana zdravstvenaza{tita i so niv }e raboti socijalenrabotnik. Smestuvaweto e vo novoiz-gradeni dvokrevetni sobi opremeniso mini kujana, televizor, internet,toalet so bawa, zaedni~ki prostoriiza dru{tveni igri i dru`ewe i hor-tikulturno ureden dvor. Za domot kojima kapacitet od 15 legla ve}e seprijavija sedummina. Inaku domot eizgraden so finansiska poddr{ka naNVO "Holandija - Makedonija# i Mi-nisterstvoto za trud i socijalna po-litika a vkupnata investicija e 140000 evra. Vo sorabotka so istata fon-dacija }e se gradi u{te eden objekt sokapacitet od 15 legla, - pojasni gra-dona~alnikot Naxinski. Pri toa tojdodade deka so otvoraweto na drugo-to krilo }e ima pove}e zgri`eni licai cenata }e bide ekonomski oprav-dana. K.S.A.
Berovo
Namaleni cenite za smestuvawe vo starskiot dom
Vo organizacija naZdru`enieto na pe-nzioneri Gazi Baba,
a po inicijativa na Akti-vot na penzionerki i do-govor so TV produkcijata„Bekstejx”, neodamna serealizira ednodnevna ek-skurzija do Kru{evo. U{tepri trgnuvaweto se sozda-de vesela atmosfera - sopesni i muzika, {to trae-{e za celo vreme na patu-vaweto. Muzikata be{e povkusot na penzionerite i pottiknuva-{e na pogolema veselost.
Pri pominuvaweto niz Prilep, be-{e razgledan memorijalniot kompleksMogilata na nepobedenite, a po pris-tignuvaweto vo Kru{evo, veli~enst-veniot verski hram Sv. Nikola, reli-giozno zdanie koe so svojata monumen-talnost dominira vo prostorot. Po-toa, vo prijatna zabava, ekskurzijan-tite minaa nekolku ~asa vo etno res-toranot na Gumewe, „Kru{evska odaja”i kako {to e redot, doma}inot gi pos-lu`i so poznatiot kru{evski lokum.Razveselenite penzioneri, podripnu-vaa i potskoknuvaa, poka`uvajki gisvoite igraorni sposobnosti, kako dane im te`at godinite.
- Vo godi{nata programa imame za-crtano pove}e aktivnosti koi trebada gi izvr{ime. Edna od tie e i ovaadenes, na koja se prisutni site pret-sedateli na ogranocite, ~lenovi naIzvr{niot odbor, pove}e pripadnicina KUD „Penzioner” i drugi aktivisti
od zdru`enieto,- izjavi pretsedate-lot na IO, \orge Andonov.
Ekskurzijata ja pridru`uva{e ipretsedatelot na SZPM, Dragi Argi-rovski, koj upati pofalni zborovi zaaktivnosta i postignatite rezultatina Zdru`enieto i Aktivot na penzion-erki.
- Milo mi e {to denes se dru`am sopenzionerite od ZP Gazi Baba. Ovazdru`enie zaslu`uva vakvo vnimaniei respekt, bidejki e edno od najdobri-te vo Republikata. Posebno go poz-dravuvam nivnoto anga`irawe na po-leto na ekskurziite koi gi organizi-raat na najvisoko nivo, so veselba,drugaruvawe i {irewe prijatelstvo,-re~e Argirovski. Pretsedatelkata naAktivot na penzionerki MagdalenaSpirovska, naglasi deka stanuva zborza ekskurzija od posebno zna~ewe, bi-dej}i ima za cel da gi privle~e pen-zionerite da izlezat oddoma, da goispolnat slobodnoto vreme i da do-`iveat sre}ni migovi.
Vasil Pa~emski
ZP Gazi Baba
Ekskurzija so "Bekstejx# voKru{evo
Trome~ pome|u ZP Kumanovo, Gazi Baba i ZVP
Voenite penzioneri dobri doma}ini i organizatori
Sredba kaj gradona~alnikot na Skopje
Sesrdna poddr{ka na penzionerite
PANORAMA PENZIONER plus 88 noemvri 201510
Po povod destgodi{niot jubilej naOp{tina Butel, gradona~alni-kot Petre Latinovski na Zdru-
`enieto na penzioneri koe go nosiimeto na Op{tinata mu dodeli Plake-ta, koja na sve~enata proslava na 21-vi oktomvri 2015 godina vo Domot naARM vo Skopje mu ja vra~i na pretse-datelot na ZP Butel Qup~o Dimovski.Pritoa gradona~alnikot go iska`a za-dovolstvoto od me|usebnata sorabotkai im oddade priznanie na penzioner-ite za postignatite uspesi vo ostvaru-vaweto na programskite zada~i i pri-donesot vo razvojot na Op{tinata.
Jubilejot na op{tinata nekako sesovpa|a so pettogodi{niot jubilej naZdru`enieto - 13 dekemvri, koj ZPButel, po se izgleda, }e go do~eka sonajmnogu aktivnosti i so zabele`ite-lni postignuvawa. Modeliraweto naprogramata spored interesot i vkuso-vite na pripadnicite na Zdru`enieto
ovaa godina se poka`amo{ne polezno, taka {toturisti~ko-rekreativ-nite aktivnosti se naj-zastapeni, a ~lenstvotoe zadovolno so sodr`i-nata i izborot na desti-naciite. PretsedatelotDimovski nabroja 18ekskurzii i izleti koiostavile nezaboravenvpe~atok kaj posetite-lite, od koi edno impre-sivno patuvawe be{eostvareno vo turisti~kiot kompleksVlasinsko Ezero vo Republika Srbija.
Zdru`enieto najgolemi uspesi be-le`i vo sozdavaweto prostor i povo-lni uslovi za dru`ewe i iska`uvawena kulturno-zabavnite i sportsko-rekreativnite aktivnosti. Blagoda-renie na intenzivnata sorabotka solokalnata samuprava, Zdru`enieto za
nepolni dve godiniotvori pet penzione-rski klubovi, a napovidok e otvorawe-to novo penzionerskokat~e i vo ogranokotRadi{ani. Isto taka,Zdru`enieto primer-na sorabotka ostva-ruva so ZP od Grads-kiot sojuz i po{iro-ko, a posebno soSZPM, koj godinavana ZP Butel u ja do-
veri ulogata doma}in na Penzioners-kata sportska olimpijada. Site ovieaktivnosti i postignuvawa na Zdru-`enieto se rezultat na planskoto izgolemeno anga`irawe na rakovod-stvoto, a se so cel da se zbogati sekoj-dnevieto i da im se obezbedi pomireni pokvaliteten `ivot na na penzione-rite. M.D.
ZP Butel
Plaketa za sorabotka od op{tinata
Vo oganizacija na Sojuzot na zdru-`enijata na invalidite na tru-dot i korisnici na invalidska
penzija na Republika Makedonija, na12-ti septemvrti bea odr`ani 14-tite republi~ki invalidski sportskinatprevari ~ij doma}in be{e ZITKIP"Solidarnost# od Gostivar. Okolu 120invlidski penzioneri sportisti si giodmerija silite vo sportskite disci-plini: strelawe so vozdu{na pu{ka,{ah, pikado, tr~awe na 80 i na 60 met-ri, skok od mesto i frlawe |ule.
Dobredojde na gostite i u~esnicitevo ime na doma}inot im posaka sekre-
tarot na Zdru`enieto od GostivarEfto \ur~inovski, a u~esnicite i go-stite (okolu 270) gi pozdravi i igritegi otvori, pretsedatelot na Sojuzot naZIT KIP na Republika MakedonijaGido Boj~evski.
Vo natprevarite vo ma{ka i vo `en-ska konkurencija u~estvuvaa pretsta-vnici od 14 zdru`enija na invaliditeod: Bitola, Valandovo, Gostivar, Gev-gelija, Ko~ani, Strumica, Tetovo, GaziBaba, Butel, Centar, ^air, \or~e Pet-rov, Aerodrom i Kisela Voda od Sko-pje. Sevkupni pobednici na natpreva-rite bea invalidskite penzioneri od
Tetovo, pred Gostivar, Ko~ani i Bi-tola. Najdobri rezultati ekipno podisciplini postignaa zdru`enijataspored slednoto: Strelawe so vozdu-{na pu{ka - Tetovo (ma`i i `eni);Pikado - Tetovo (`eni) i Gazi Bab" -Skopje (ma`i); [ah - Tetovo (ma`i),Tr~awe - Dosta Mihajlovska od Bito-la i Mahir Selimi bea najbrzi; Skokod mesto - Persa Bo{evska od Bitolai Sadulah Alimi od Tetovo najdalekuskoknaa, kako {to Eli Ko~evska odTetovo i Efgen~o Mil~evski od Ko-~ani najdaleku go frlija |uleto.
Po zavr{uvaweto na natprevaritebe{e organizirana sredba i zaedni~kodru`ewe vo restoranot "Albis# voGostivar.
G. B.
Ismail Ganiu koj de-nes gi `ivee svoitepenzionerski den-
ovi vo Lipkovo, celiotsvoj `ivot go posvetil nadecata i nivnoto obrazo-vanie, a zaradi profesi-jata {to so nesebi~naqubov ja rabotel i znae-wata {to im gi prenesu-val na u~enicite go do-bil prekarot U~o, so kojse gordee posebno. Rodume od Lipkovo, po zanima-we e profesor po albanski jazik. Pozavr{uvaweto na U~itelska {kola,{koluvaweto go prodol`uva na Uni-verzitetot "Kiril i Metodi# vo Sko-pje, nasoka albanologija. Svojot 43 go-di{en sta` go pominuva so u~enicite,rabotej}i prvin kako u~itel, a potoa ikako profesor po albanski jazik. Napra{aweto zo{to se odlu~il za ovaaprofesija, toj veli deka otsekoga{ gisakal decata, sakal da im pomaga, dagi vospituva, da gi u~i, da im gi prene-suva svoite znaewa.
No, vtora negova qubov, koja e istotaka golema bila i ostanala poezijata,za{to sakal preku poetskata re~ da jazacvrstuva vrskata pome|u nego i de-cata. Ismail e avtor na tri knigi po-ezija i toa: "Pesni od Karadak#,"Son namojata prikazna" i "Kolku zborovi os-tanaa nedore~eni#, a naskoro o~ekuvada izdade u{te edno delo, koe se na-deva deka }e naide na dobar priem kaj~itatelskata publika. Preku pi{ani-ot zbor toj ja prenesuva porakata dosite na ovoj svet: mir, so`ivot, sre}ai zdravje. Posebno se raduva {to nego-vite stihovi se iskoristeni od stranana nekoi kompozitiri, i mo`ele da seslu{nat na detskite festivali: Pe-perutka, Vino`ito i Detelinka.
Za svojata rabota pove}e pati enagraduvan, dobitnik e na mnogu nag-
radi i priznanija, aedno od podragite mu epriznanieto "Osobenoistaknat pedago{kirabotnik#. So ist elan,prodol`uva da rabotii po penzioniraweto,tvori, no i aktivno ra-boti vo Ogranokot napenzionerite vo Lip-kovo. Za svoite penzio-nerski denovi veli de-ka gi pominuva organi-zirano, postojano e vo
dvi`ewe, me|u svoite najbliski, se-mejstvoto, vnucite, prijatelite, sose-lanite... Za nego site imaat samo po-falni zborovi, naj~esto pomladite gopra{uvaat za sovet, a postarite odnego baraat mislewe za nekoj problem.
Ganiu e poznat i po drugi ubavi ra-boti. Taka na edna tradicionalnatamuzi~ko-poetska ve~er organiziranaod ZP Kumanovo, posebno vnimanie kajprisutnite Ganiu privle~e so negova-ta li~na tvorba naslovena so "Otvorija du{ata#. Negovoto interpretirawepredizvika golem interes kaj pub-likata zaradi faktot {to toj se pot-rudi istovremeno da go preveduva na-pi{anoto od albanski na makedonskijazik. Na ovoj ~ekor se odlu~il za damo`at prisutnite da go razberat po-lesno. Tvorbata "Otvori ja du{ata# eposvetena na dve majki, Makedonka iAlbanka, koi `iveat vo ista sredina,sekojdnevno se sre}avaat so isti pro-blemi, a imaat i ista sudbina: i dvetemajki gi gubat na ist na~in svoite naj-mili, decata.
Za kraj eve u{te edna poraka od Ga-niu: "Vo `ivotot se mo`e da odbere{,ama kom{ijata ne, zatoa so nego mora{da `ivee{ vo sloga, vo zaedni{tvo imora{ da go po~ituva{ zo{to toj prv}e ti se najde i vo dobro i vo zlo.
Jasmina Todorovska
Sredba so Ismail Ganiu
Zborovi? Zborovite imaat vol{e-bna mo}. Mo`e da ne podignat ko-ga }e padneme i da ne turnat koga
stoime pravo i mislime deka sme ne-pobedivi.
Roditelite ~esto pati gi sovetuvaatsvoite deca, gi pou~uvaat i seto toa eso dobra namera i `elba da gi za{ti-tat, da gi po{tedat, no nivnite najmi-li seto toa mnogu ~esto go tolkuvaatna sosema drug na~in, mu davaat nep-rijatno zna~ewe i im vozvra}aat solo{i duri i navredlivi zborovi nasvoite ve}e stari roditeli. Se odne-suvaat taka i pri toa zaboravaat dekanivnite roditeli so godini se gri`atza niv i sekoj niven problem, sekojanivna maka i stres gi pre`ivuvaat za-edno so niv. Zaboravaat deka nivnitelo{i i nervozni zborovi im nosat ne-spokoj vo du{ata, gi nata`uvaat. Za-rem na nivnite podnavednati ple}i od70-80 godini ne im se dosta nivnitesopstveni zdravstveni problemi inevoqi? Zarem ne im e `al {to osta-tokot od `ivotot ne im dozvoluvaatda go pominat vo spokoj, mir, so ubavi-te nastani, sitni radosti i prijatnizborovi osobeno od niv nivnite deca-ta. Tie ne baraat mnogu. Posakuvaatsamo da zaminat sre}ni i ispolneti sonivnata qubov, so razbirawe i vnima-nie, so dru`ewe tolku kolku im dozvo-
luvaat nivnite obvrski, bidej}i tie girazbiraat, i podgotveni se sekoga{ daim pomognat. No zo{to neprijatnosti,{to postignuvaat so takvo odnesuvawe,samo solzi i nervozi i toa naj~esto kajroditelite. Dali nekoga{ se pra{uva-at kolkava bolka im nosat nivnite ne-promisleni zborovi iska`ani naj~estobez razmisluvawe i vo lutina od sose-ma druga pri~ina? Dali pomisluvaatkolku navistina gi boli i kolku im ete{ko da im se nametne ~uvstvoto navina, a vsu{nost na decata vo toj mo-ment im posakuvaat samo najubavo?
Nema nitu edna idealna li~nost, pataka ni majkite i tatkovcite ne se ta-kvi. Tie nekoga{ gre{at od pregolemaqubov i gri`a. Dali e vo red da stre-pat za sekoj zbor {to }e go ka`at i odreakcijata na nivnite najmili? Zabo-ravaat li deka ringi{pilot na `ivo-tot se vrti i tie eden den }e bidatroditeli i }e imaat 70-80 godini.
Kolku e ubavo da znaat deka ne sesami, deka nekoj misli na niv, dekanekoj saka da gi soslu{a, da im pru`ivnimanie? Dragi na{i sinovi i }erkibidete dobri kon svoite stari rodi-teli za eden den da ne `alite za pro-pu{tenoto i osobeno vnimavajte nazborovite. Lo{ite zborovi mnogu bo-lat osobeno ako se upateni od decata!
Vukica Petru{eva
Bidete dobri kon roditelite
Na 10-ti oktomvri 2015 godina vo[tip se odr`aa sportskite igrina invalidite na trudot na koi
u~estvuvaa natprevaruva~i od 7 zdru-`enija i toa od: Ohrid, Ilinden, Kri-va Palanka, Radovi{, Sveti Nikole,Probi{tip i [tip kako doma}in. Nat-prevaruvaweto se odviva{e vo 8 dis-ciplini - {ah, pikado, domino, tr~a-we na 100 i na 60 metri, skok od mestoi frlawe |ule vo ma{ka i vo `enskakonkurencija.
U~esnicite gi pozdravi i igrite gi
otvori pretsedatelot na Nacionalni-ot sojuz na invalidite na trudot KrstoCanev, pri {to go istakna zna~ewetona ovaa sredba od pove}e aspekti.
Natprevarite se odvivaa vo prijat-na atmosfera, so koretno odnesuvawei po~ituvawe na pravilata, za {to sezaslu`ni u~esnicite i posebno doma-}inite koi obezbedija solidni usloviza odr`uvawe na igrite.
Za postignatite uspesi vo ime naSojuzot bea dodeleni priznanija odprvoto do tretoto mesto za site dis-
ciplini i blagodarnici za u~estvo.Vo {ah najdobri bea natprevaruva-
~ite od [tip i Probi{tip, vo pikadopobednici povtorno bea {tipjani, vodomino prvoto mesto im pripadna nainvalidite od Sveti Nikole, vo fr-lawe |ule do 5 kg - pobednici beau~esnicite od Radovi{, a do 3 kg -{tipjani. Isto taka, vo skok od mestonajdobri bea radovi{ani, kako i vo tr-~awe na 60 metri, dodeka vo tr~awedo 100 metri najbrzi bea pretstavni-cite od Ohrid. K. [alamanov
Natprevar na invalidite na trudot
Vasil Jankov nazaka`anata sred-ba dojde so golema
prepolna ~anta, kakva{to porano nosea leka-rite koga odea vo obi-kolka na pacienti voselo. I samo {to se za-poznavme, ja otvori ~a-ntata i po~na da vadirazni dokumenti, ise-~oci od vesnici, priz-nanija i dokazi za ona{to go rabotel vo `i-votot i so trud {to gozarabotil, a sega qubomorno gi ~uva ire~isi sekoga{ gi nosi so sebe. Po-~navme so red da gi zapi{uvame: Tre-ta nagrada vo {ah na rabotni~kitesportski igri 1985 godina vo op{tinaCentar, srebrena, pa zlatna zna~ka zakrvodaritelstvo, priznanie za mena-xirawe na `enskiot rakometen klub„Prolet”, potoa na `enskiot fudbal-ski klub „Lombardini” (Maksport),blagodarnici i medali kako natpre-varuva~ vo razni sportski discipli-ni, kako pikadist vo penzionerskite
sportski natprevari,kako sudija po pikado, i{to u{te ne...
Potoa ja otvorivmeprikaznata za patot kojgo minal niz `ivotot odnegovoto rodno seloDelisinci kaj rudnikotBogoslovec ov~epolsko,do vrabotuvaweto i 45-godi{nata rabota vopretprijatieto „BlagojaDavkov” vo Skopje, pa sedo penzioniraweto odpred 4 godini. Vasil
minuval niz te{ki vremiwa i prem-re`ja, u~el i nau~il da se spravuva soproblemite, da se bori i da pobeduva.Taka popoleka sozreval, steknuvaliskustva i mudrost {to sega gi pose-duva i gi prenesuva na pomladite i navnucite, na koi najmnogu im se raduva.
Silniot streme` za iska`uvawe idoka`uvawe go vodi kon brzo napre-duvawe vo rabotata, taka {to od ma-{inobravar stanuva ma{inski tehni-~ar, potoa energeti~ar i kako crta~ jazavr{uva rabotnata kariera. Porivot
za istra`uvawe i otkrivawe novinivo nego od mali noze ne stivnuva, za-toa se vpu{ta vo inovicii i pridone-suva vo unapreduvawe na rabotata vopretprijatieto i podobruvawe nasistemite i kapacitetite {to giimalo. Vasil e eden od predlaga~iteza preureduvawe i davawe nov lik na„Tasino ~e{mi~e” na Vodno, no proek-tot ne mu bil prifaten od finansis-ki pri~ini.
Jankov u{te kako dete projavuvainteres za sobirawe i prou~uvawe nalekoviti bilki. Vsu{nost, toj niko-ga{ ne se odvoil od mirisot na trev-kite i posakuvanata bliskost vo po-vozrasni godini ja valoriziral sovklu~uvawe vo prezentacijata na naj-lekovitata i najbaranata bilka Aloevera. Taa misija sega so posebna qu-bov ja ostvaruva bidej}i ja smeta zahumana i so lekovi i soveti im poma-ga na lu|eto koi boleduvaat od raznibolesti.
Inaku, Jankov sekojdnevno navra}avo klubot na penzionerite na ZP OVR,se sre}ava so svoite drugari, se in-formira za aktivnostite, igra {ah,razmenuva mislewa...
Taka penzionerskiot `ivot mu min-uva vo dru`ewe i vo humanitarniaktivnosti.
M.D.
Sredba so Vasil Jankov, penzioner od ZP OVR - Skopje
Niz premre`ja do uspesi
^etirinaesetti republi~ki invalidski sportski natprevari
Tetov~ani sevkupni pobednici
Na 11-ti noemvri, vo znak na od-bele`uvaweto na Denot naosloboduvaweto na Kumanovo, vo
restoranot "Gracija#, na tri kilometriod gradot, be{e odr`ana sredba nainvalidski penzioneri od zdru`eni-jata Kavadarci, Prilep, Veles, SvetiNikole i [tip od Makedonija i Trgo-vi{te i Leskovac od Srbija, ~ij doma-
}in be{e Zdru`enieto na invalidskipenzioneri od Kumanovo. Gostite gipozdravi i im posaka dobro zdravje iprijatni migovi na sredbata pretse-datelot na zdru`enieto na kunanovs-kite invalidski penzioneri, a poz-draven govor odr`a i Gordana Miti},pretsedatel na invalidite na trudoti invalidskite penzionri od Lesko-
vac, koja se zablagodari na gostoprim-stvoto, srde~nosta i dru`equbivostana doma}inite. Na prisutnite im seobrati i pretsedatelot na Sojuzot nainvalidskite penzioneri na Makedo-nija, Qubomir Janev, koj ja naglasipotrebata od vakvo drugaruvawe i voidnina i deka posebno mu e draga so-rabotkata so zdru`enijata od sosednaSrbija. Na krajot site i se prepu{tijana muzikata, na pesnite i orata, u`i-vaj}i vo zabavata so `elba vakvi sre-dbi i dru`ewa da ima po~esto.
S. S.
Odbele`uvawe na Denot na osloboduvaweto na Kumanovo
Me|unarodna sredba
Denovive vo Centar @upabe{e otvoren penzioner-ski klub, so sredstva na
Sovetot na Evropa, za proektiod multietni~ki karakter.
Konsultantot na proektotRubin Zenun naglasi deka zaovaa aktivnost se investiraninad 20.000 evra od koi 10 otstose sredstva na lokalnata vlastvo op{tina Centar @upa. Ovojproekt se realizira vo pet op{tini voMakedonija dodade Zenun.
Otvoraweto na ovoj klub e od gole-mo zna~ewe za nad 400 penzioneri odovaa ruralna op{tina re~e gradona-~alnikot na op{tina Centar @upa,Arjan Ibraim koj dodade deka i pros-torot za klubot e poklon na lokalnatavlast za potrebite na penzionerite.
Pretsedatelot na zdru`enieto napenzionerite Debar - Centar @upa,Xavit Karpuzi istakna deka sega i~lenovite na penzionerite na ovaaop{tina imaat mo`nost da se rekrei-raat kako {to toa go ~inat i nad 1.600penzioneri od Debar koi se zaedni~ki~lenovi na zdru`enieto Debar - Cen-tar @upa. V.S.
Otvoren klub na penzionerivo @upa
IZBORPENZIONER plus 88 noemvri 2015 11
Ispoved
Sedime vo park somojata prijatelka.Samo {to ne poslu-
`ija so kafe i lokum. So-nceto nesebi~no gi gale-{e de~iwata, koi veselotr~aa niz trevata i cve-}iwata. Razgovorot za~i-net so slatkiot lokum, nepovede vo...
"...i sonceto nesebi~nose be{e rasposlalo so svoite zracivrz seloto svieno vo pazuvite na na-jubavite karpi, dlaboko vo podno`je-to na manastirot Treskavec. Otseko-ga{ sakav da za~ekoram vo rodnotoselo na tatko mi, a toa za `al se slu-~i po negovata smrt.
Toj den vo mene strue{e ~udesnaenergija... izme{ani ~uvstva, radost,
sre}a, vozbuda... taga! Govdi{uvav vozduhot namoite predci dodeka gisledev nivnite stapkiod minatoto. So ra{ire-ni race go zabrzav ~eko-rot itaj}i vo pregrat-kite na srde~noto dob-redojde od nepoznatatababi~ka {to se u{te `i-vee vo seloto. Zapozna-vaj}i se, ~ekorevme me|unapu{tenite ku}i, iz-gasnatite ogni{ta, ras-turenite semejstva. Se
rastreperija damarite vo mene zdog-leduvaj}i ja rodnata ku}a na tatko mi.Napu{tenoto ogni{te spomnuva{e za`ivotot na moite praprababi i dedo-vci. Ku}ata izgradena od kamen zra-~e{e stud. Nemaj}i sili da se soo~amso pusto{ot vo ku}ata i du{ata, yir-kav niz puknatinite na prozorcite,soo~uvaj}i se so minatoto. Babi~kata
raska`uva{e za `ivotot vo dale~-nata mladost. Se seti i na drugaru-vaweto so tatko mi vo detstvoto, naprvite simpatii, veselbi, radosti...nemo`no be{e da ne si spomne i zate{kite momenti, glad, bolesti. Sol-zite vo nejzinite o~i blesnaa na son-ceto i ja poka`aa seta nejzina ubav-ina. So neizbe`noto lokum~e i vodane pokani za slavata na seloto napraznikot Sv. Konstantin i Elena.
Taka i se slu~i, gorda na potekloto,ja prifativ pokanata. Praznikot mu govrati duhot i zdivot na seloto, makari samo na eden den. Vo crkovniot dvorna toj sve~en ~in se sretnaa `ivotot ismrtta, minatoto i sega{nosta, kore-nite i idninata...
Ve~na im slava!"Odnenade`, mojata prijatelka na-
brzina go ispi kafeto, so opravduva-we navreme da stigne vo gradinka ponejzinite vnu~iwa.
Trajanka Tawa Stoilkovska
SicilijanecotAvtor: Mario PuzoMario Puzo e amerikanski pisatel ~ii romani ima-
at svetska popularnost. Pokraj najpoznatiot "Kum#,vo negoviot opus se romanite: "Mra~na arena#, "Sre}-niot axija#, "Budalite umiraat#, "Sicilijanecot#,"^etvrtiot K#, "Zakonot na mol~eweto# i drugi. Pot-pisnik e na filmskite scenarija "Zemjotres# i "Su-permen# i na trite prodol`enija od kultnata saga"Kum#.
Romanot "Sicilijanecot# e publikuvan vo Orvelovska-ta 1984 godina. I vo nego avtorot dlaboko go razotkriva i identifikuva krate-rot na mafijata koja{to ja posvedo~uva u`asnata magija na sovremeniot svet. Podvegodi{no progonstvo Majkl Korleone odnovo e na dokot vo Palermo. No, predda se vrati vo Soedinetite Dr`avi trebalo da zavr{i nekoja va`na rabota. Mo-`e da se vrati doma samo ako go donese Salvatore Xulijano, e naredbata od Ku-mot. Xilijano bil `iva legenda i neoficijalen vladetel na Zapadna Sicilija.Toj bil borec za pravata na ugneteniot sicilijanski selanec i `estok borecprotiv rimskata vlada i nemilosrdnata mre`a "Prijateli na prijatelite#.Negovata re{ava~ka bitka nema da bide protiv policijata i vojskata, tuku pro-tiv suroviot mafija{ki bos don Kro~e Malo. Predizvikuvaj}i go ~eli~niot av-toritet na don Kro~e, Xulijano }e se vpu{ti vo bespo{tedna vojna od koja pora-zeniot nema da izleze so glavata na ramenici.
Utrinska molitvaAvtor: Petko [ipinkarovskiStru`anecot Petko [ipinkarovski e ubav primer
za neumoren i kreativen penzioner. Poet, raska`u-va~, romansier, kriti~ar i eseist, novinar i publi-cist. Osnovopolo`nik e na revijata "Branuvawa# ina me|unarodnata kni`evna manifestacija "Stru{kikni`evni sredbi#. Preveduvan e na pove}e jazici idobitnik na mnogubrojni nagradi i priznanija.
Holokausot e retka tema vo sovremenata makedonskakni`evnost. Vtorata svetska vojna i germanskoto ludi-lo kako {to go imenuva pisatelot, to~no gi odreduvaattragi~nite vremiwa ispolneti so progonot na Evreitevo Makedonija i nivnoto transportirawe do fabrikite za smrt rasfrlani {i-rum evropskite prostori i konkretno vo logorot Treblinka. Prikaznata po~nuvai zavr{uva vo Bitola, a prodol`uva vo Belgrad. Glavniot lik Ester Meir e bi-tolska Evrejka koja{to e sto`erot na zbidnuvawata i na drugite prikazni i li-kovi koi se nadopolnuvaat, nadograduvaat i dorekuvaat. Sre}ata i radosta, po-demot i porazot, smrtta i porazite podednakvo i postojano gi dobli`uvaat na-rodite edni kon drugi. Iako `ivotot e eden i nepovtorliv, postojano go urivaatvojni, bolesti, delbi i preselbi, no nasprema niv se gradat novi mostovi naprijatelstvo, doverba, sorabotka i qubov me|u narodite i dr`avite. Pri krajotna romanot Jelena Babi} (Meir) nastapuvaj}i na nau~niot sobir so taga i bolkase potsetuva na minatoto. "Ne treba da se otvora i da se kopa po nejzinite pati-{ta i vrvici, a so toa i da se frla dopolnitelen barut na onaka zovrieniotBalkan. A, i za temata Makedoinija... Navistina ima za {to da se zboruva. I ma-kedonskiot i evrejskiot narod se bibliski i stari. Sakam da re~am deka imaatsli~na sudbina#. Romanot "Utrinska molitva# od Petko [ipinkarovski e toplai estetski ubava prikazna koja{to se ~ita brzo, so interes i zadovolstvo.
Izbor: Vasil Tocinovski
Interesni knigi
Zdru`enieto na penzioneri [tip i Karbinci, na 14. 11.2015 godina, so prigodna sve~enost vo hotelot "Oaza#go proslavi denot na penzionerskoto zdru`uvawe. Na
sve~enosta prisustvuva{e i pretstavnikot na Op{tinataJov~e Arsov, koj gi prenese ~estitkite od gradona~alnikotIl~o Zahariev i na penzionerite im posaka dobro zdravje iu{te mnogu uspesi.
Vo svoeto obra}awe pretsedatelot na ZP [tip iKarbinci Mihail Vasilev, go istakna zna~eweto na Denotna zdru`uvawe na penzioneririte vo NVO, a zboruva{e i zasorabotkata so LS i aktivnostiote na Zdru`enieto vopove}e oblasti vo koi postignuva zabele`itelni uspesi.
- Vo rabotata i dejstvuvaweto na Zdru`enieto posebnagri`a vodime za kvalitetot na `iveeweto na penzioneritei zatoa gradime klubovi i penzionerski dom koj e nasu{napotreba na novoto vreme, - re~e pretsedatelot Vasilev, kojpotoa im gi vra~i priznanijata na najzaslu`nite pen-zioneri vo sportot i organizacijata.
Taka, blagodarnica za osvoeno prvo mesto vo tr~awe do-bi Galaba \orgieva, za skok od mesto - Riste Netkov, a Pa-n~e Zahariev, kako najdobar {ahist. Ekipno blagodarnica
dobija `enite {ahistki: Vera Ogwanova, Nedelka Bizoevai Olga Guguqanova, a za treto mesto vo strelawe so vozdu-{na pu{ka, penzionerkite: Gordana Milanova, VelikaZdraveva, Evgenija Protogerova i Kamenitka Ristova. Zau~estvo i organizacija priznanie dobija, Dimitar Paparov,Todor~o Nikolov, pretsedatelkata na @A[ Cenka Stefa-nova i dolgogodi{niot voza~ na penzionerite, Angel Tren-dafilov.
Na zaedni~koto dru`ewe peja~kata grupa ispolni dvepesni, a penzionerite gi zabavuva{e grupata "Feniks#.
Cveta Spasikova
- Odberete ma{ina za perewe na ali{ta i miewe nasadovi soodvetna na potrebite;
- Goleminata na ladilnikot treba da odgovara napotrebite na doma}instvoto;
- Dodeka sveti sonceto ne pali ja sobnata svetilka;- Ladilnikot i aparatite za zamrznuvawe so jak izola-
tor na toplina se mo`ebi poskapi od normalnite, nokoristat i do 40% pomalku elektri~na energija;
- Odr`uvajte poniska temperatura i vo prostoriite koine gi koristite, od prostoriite koi gi koristite;
- Koristete energetski efikasni svetilki, tie tro{ati do 70% pomalku energija od svetilkite so za`arenovlakno, traat i do 10 pati podolgo, no ne gi koristete voprostoriite vo koi prestojuvate;
- Sekoga{ e potrebno da koristime kapak na sadovite,so toa go skratuvame vremeto za gotvewe i tro{ite poma-lku energija,;
- Navle~enite zavesi i spu{tenite roletni nave~er ja~uvaat akumuliranata toplina;
- ^istete go bigorot od greja~ot na bojlerot za toplavoda na sekoi 18 meseci;
- Koristete ringla ednakva so dnoto na tenxereto;- Ali{tata ne gi peglajte ni mnogu vla`ni ni mnogu
suvi, a peglajte gi prvo onie koi se peglaat so poladnapegla;
- Ne ja zatopluvajte vodata vo bojlerot do mahimum;- Ne dozvoluvajte termo pe~kata da se oladi do kraj;Eve u{te nekolku fakti, koi {to mo`ebi dosega ne ste
gi znaele:- Energijata potrebna za osvetluvawe na edna pros-
torija, mo`e da bide dovolna za osvetluvawe na celiotdom.
- Za 1 KW potro{ena elektri~na energija, mo`at da sesvarat 90 kafiwa, da se koristi pet ~asa internet, daispeglate 11 ko{uli, da ispe~ete edna torta.
- Za edna sijalica od 100 vati da sveti cela godina nonstop potrebni se 876 KW elektri~na energija. A za istatada se proizvede potrebni se 324 kilogrami jaglen da seizgori, 15 grama uranium, 64 kilogrami prioroden gas, 1veterna turbina.
- Za tripati da se isfenirate, treba da se izgorat 370kilogrami jaglen. B. Arsov
Soveti kako da za{tedite elektri~na energija
Sedam sred livada cvetna,sred `olti pupki na iglikata.Crcorat pticite na grankite,crno-beli peperutki razletale.Sveti sonceto niz grmu{kite,me miluva vetrot Razvigorec.
Ah, kakva ubavina!
No, mojata du{a e prazna,kako lulka bez doen~e,kako sedelo bez pti~ji glas,
kako cvet bez utrinska rosa...
Sedam sred livada cvetna,div bagrem ra{iril granki.Rascutel cvetniot kantur,luleal mladite lisja,{epotat tivko do beskraj,me miluva vetrot Razvigorec.
Ah, kakva ubavina!Kaliopa Naumoska,
penzionerka od Kru{evo
Programskite aktivnosti na ZPNegotino kontinuirano i plans-ki se ostvaruvaat i na site po-
liwa se zabele`uva uspeh vo rabota-ta. Gri`ata za `ivotot i zdravjeto napenzionerite se manifestira niz po-ve}e oblici i na~ini na dejstvuvawe.Taka, rakovodstvoto na zdru`enieto,
imaj}i ja predvid vozrasta na ~lens-tvoto, nastojuva da im izleze vo pres-ret na potrebite i barawata, pri {to
organizira razni aktivnosti sporediska`aniot interes, kako {to be{e ineodamne{nata masovna akcija zaproverka na pritisokot i merewe {e-}er vo krvta na pove}e od stotina
penzioneri.Isto taka, vo oktomvri bea aktuel-
ni i kulturno-zabavnite i rekreati-vnite aktivnosti, od koi poseben vpe-~atok ostavi manifestacijata „Pen-zionerite peat” vo koja so svoi pret-stavnici u~estvuvaa zdru`enijata napenzioneri od Kavadarci, Bitola,Veles, Gevgelija, Prilep so nastapotna KUD „Penka Koteska” i „Penzioner”i Zdru`enieto na penzioneri - do-ma}in od Negotino. Na ovaa folklor-na sredba u~estvuvaa i invalidskitepenzioneri od Kavadarci.
Dobredojde na gostite i u~esnicitevo uloga na doma}in im posaka pret-sedatelot na negotinskoto zdru`eniePetar Zahar~ev, a prigodno obra}aweima{e i gradona~alnikot na Op{tinaNegotino Van~o Apostolov. Na krajotod manifestacijata be{e organizira-na drugarska sredba vo hotelot„Park”, kade {to na prisutnite im seobrati pretsedatelot na SZPM, Dra-gi Argirovski. Toj go istakna zna~e-weto na vakvite folklorni sredbi idrugaruvawa od aspekt na unapredu-vaweto na me|usebnata sorabotka nazdru`enijata, {ireweto na prijatel-stvata i vnesuvawe radost i i pogole-ma relaksiranost vo penzionerskoto`iveewe.
I. Em{ov
ZP Negotino
Tradicionalna folklornaregionalna sredba
ZP [tip i Karbinci
So mnogu rezultati odbele`an denot na zdru`uvaweto
Mojata du{a e prazna
Mile Taleski, koj celiot rabotenvek go pominal vo novinarstvo-to, osobeno vo sportskoto, so
po{irokoto semejstvo, proslavi 50 go-dini brak so negovata sopruga, nastav-ni~kata po angliski jazik Vase. Rado-sta na slo`niot zaedni~ki pat, `ivo-tnite sopatnici Taleski ja podelija sodvata sina i snaite, so ~etirite vnu-~iwa i rodninite. Veselbata ne jaodmina tradicijata. Sopru`nicite,"mlado`enecot” na 76 godini so negov-ata izbrani~ka „nevestata” Vase navozrast od 74 godini, presekoa svad-bena torta.
Bidej}i bra~nite drugari svoevre-meno qubovta ne ja ovekove~ile socrkovna ceremonija, so zadovolstvo napoluvekovnata proslava zastanaapred sve{tenicite vo hramot „SvetiKiril i Metodij”, za da se ven~aatspored crkovnite obredi so promenana krunite, so nunkoto i starosvatot, ida podelat me|usebni bakne`i.
Inaku „mlado`enecot# Mile Tales-ki, e penzioner pove}e od deset godi-ni, no i denes e aktiven. Sportskiot inovinarskiot duh u{te tlee vo nego ine gasne. Za profesionalniot i objek-
tiven odnos vo novinarstvoto, nagra-den e so tri zlatni plaketi i srebrenopero. Od gradot e nagraden so plaketa"Treti noemvri” i najdobar sportskinovinar vo 2000 godina. Koga pak biodlu~uval {to da bide, povtorno biodbral novinarstvo, samo bi nau~ilda zboruva nekoj stranski jazik. So no-vinarstvoto gi videl Grcija, Bugarija,bil i vo [panija, Albanija... Sorabo-tuval so "Mlad borec” u{te kako gim-nazijalec, a kako novinar rabotel zapove}e vesnici vo zemjata i vo stran-stvo, kako i vo radio i TV emisii voMakedonija. Taleski, iako e roden voBelgrad, `ivotot go pominal vo Pri-lep. Sega kako penzioner planira danapi{e nekolku knigi za sportot i ed-na za teatar, se razbira ako go slu`izadravjeto, kako {to veli toj.
K. Risteski
ZP Prilep
Po 50 godini brak, se ven~aavo crkva
IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 88 noemvri 201512
Me rastin e Ditës së çlirimit të Sh-kupit - 13 nëntori, në organizimtë Lidhjes së qytetit të Lidhjes së
shoqatave të pensionistëve nga Shkupi,nën patronazhin e kreut të qytetit KoceTrajanovski, në restorantin "Bisera",komuna Aerodrom, u mbajt turniri tradi-cional në shah në mes të shoqataveanëtare të Lidhjes. Mysafirët dhe pjesë-marrësit, me fjalë përkatëse dhe dëshirapër festën, i pari ka përshëndetur kryeta-ri i KE i Lidhjes së qytetit, Metodija Nov-kovski, i cili ka theksuar rëndësinë e ta-kimit shahist të pensionistëve.
Festën të gjithë të pranishmëve u kauruar duke ju dëshiruar sukses në garat,kryetari i LShPM Dragi Argirovski, duke i
uruar festën kreut të qytetit të Shkupit, aika theksuar rëndësinë dhe kontributin epensionistëve në zhvillimin dhe ndërti-min e metropoles tonë. Me këtë rast, Ar-girovski ka theksuar se anëtarët e Lid-hjes së qytetit - rreth 75.000 janë forcë emadhe dhe e respektuar e cila në të gjit-ha aspektet ka ndikim në përparimin eShkupit. Prandaj, Lidhja e shoqatave tëpensionistëve të Maqedonisë, në interestë organizatës së pensionistëve edhemë tej do të përkrah dhe përparoj bash-këpunimin me Qytetin.
Me dëshira dhe urime të bukura përfestën, ka folur edhe kreu i qytetit tëShkupit Koce Trajanovski, i cili ka tregu-ar gatishmëri të qytetit që edhe më tej të
përkrah dhe ndihmoj pensionistët meqëllim të përmirësimit të kushteve përjetë.
Rezultate më të mira kanë arritur sha-histët nga ShP Gjorçe Petrov, në kon-kurrencën për meshkuj dhe ekipi i fem-rave nga ShP Qendër. Vendin e dytë emori ekipi i meshkujve nga ShP Qendërdhe ajo e femrave nga Gjorçe Petrovi.Vendin e tretë e kanë marrë ekipet nëkonkurrencën për meshkuj dhe femranga ShP Kisella Voda. Sportistëve më tëmirë dhe pjesëmarrësve, diploma dhefalënderime ju dorëzoi kryetari i Kuven-dit i Lidhjes së qytetit Lupço Dimovski.
M.D.
Lidhja e ShP të qytetit Shkup
Turnir shahu me rast të festës së qytetit
Pas zgjedhjeve në tri de-gët e saj: Saraj, Buko-viq dhe Kondovë, Sho-
qata e pensionistëve të ko-munës Saraj, ka bërë edhezgjedhjen e organeve të saj.Në mbledhjen konstituive tëmbajtur më datë 31.10.2015,përveç anëtarëve të delegu-ar nga degët, kanë marrëpjesë kryetarët e degëve dhemysafir të tjerë. Në këtë mb-ledhje konstituive të shoqa-tës, 13 delegatëve u është verifikuarmandati për anëtar të Kuvendit të sho-qatës. Nga 13 anëtarë sa numëron Ku-vendi, 9 prej tyre janë zgjedhur sërish,
ndërkaq, 4 janë zgjedhur të rinj. Gjatëkandidimit është mbajtur llogari përkualitetin dhe kuadrot e dëshmuara sidhe struktura nacionale.
Për kryetar të Kuvendit është zgjedhurnjëzërit sërish Baki Bakiu. Ndërkaq, nëtakimin konstituiv të Këshillit ekzekutivprej 5 vetash, po ashtu sërish për krye-tar është zgjedhur Rufat Ramadani. Nëmbledhje është zgjedhur Këshill mbikë-qyrës prej 3 vetash.
Për delegat në Kuvendin e LShPM ës-htë zgjedhur Rufat Ramadani, ndërkaq,për delegat në Kuvendin e LShQSh ësh-të zgjedhur Bedri Tahiri.
Pas zgjedhjeve, Kuvendi ka mbajturmbledhjen e parë në përbërje të re në tëcilën është sjellë vendim për rebalancine buxhetit, si dhe vendimi për financimine përkohshëm të Shoqatës në periud-hën 01.01. - 31.03.2016 B.B.
Kuvend zgjedhorë në ShP të komunës Saraj
U zgjodhën më të mirët ndër të mirët
Në ShP Çair, vite me rad-hë sportit i jepet vëme-ndje e posaçme. Si re-
zultat i saj është numri i madhi vendeve të arritura të lartanë garat sportive komunale,regjionale dhe republikane.Ndër pensionistët sportist nëkëtë Shoqatë, në lojën domi-no posaçërisht dallohet AzemJakup, disiplinë e vjetër mirëe njohur shoqërore argëtue-se, të cilën ai e ka dashur qënga vegjëlia. Pas pensionimitpara një viti e gjysmë, ai menjëherë ukyç në aktivitetet e shoqatës. Është njëndër më aktivët, ndërkaq, me njohjendhe luajtjen e mirë domino, ka arritur tëluftoj dhe të merr vend të posaçëm nëekipin sportiv të shoqatës. Sportisti ipalodhur dhe i suksesshëm Azem Ja-kup, me sukses i mbron ngjyrat në domi-no të ShP Çair, i cili në lojërat e funditsportive regjionale dhe republikane ësh-
të radhitur ndër më tëmirët. Në bisedë meJakupin, morëm veshse ai jeton në Shtëpi-në e pensionistëve nëvendbanimin "FushëTopaanë". Çdo ditëështë në klubin e pe-nsionistëve dhe luandomino. Ka kohë tëlirë të mjaftueshmedhe shokë, lojtarë tëmirë me të cilët luandhe siç thotë, është
më i miri ndër të mirët. - Më parë, si i vogël, shikoja babën tim
se si luan dhe e mësova lojën. Fillova tëluaj me shokët, miqtë dhe ashtu e mëso-va dominon. Sapo u pensionova, fillovarregullisht të trajnoj. Deri më tani, në lo-jërat sportive pensioniste kam marrë ve-ndin e parë ose të dytë. Në lojërat regji-onale të këtij viti kam marrë vendin eparë, ndërkaq në ato të 20-tat republika-
ne vendin e dytë. Për fat të keq, në Bu-letinin sportiv, gabimisht më kanë shë-nuar emrin dhe mbiemrin, eventualishtbëhet fjalë për gabim teknik ngase kapasur shumë pjesëmarrës edhe atërreth 400. Në ato gara, shoqata jonë kapasur rezultate të mira edhe në disipli-nën kërcim nga vendi. Domino është lo-jë e cila kërkon përgatitje psikike. Për-veç saj, domino është lojë edukative,nxitën shoqërimin dhe argëtimin e në tënjëjtën kohë i mbledh në një vend pen-sionistët. Dua të them se nuk e bëj këtësport për të rrëzuar rekorde, por për tuargëtuar dhe shoqëruar. Besoj se entu-ziazmi im, në të ardhshmen do të jap re-zultate të mira - ka thënë Jakup Azem,pensionist dhe sportist i nderuar në Sho-qatë.
Nëse shëndeti do t'i ndihmoj sikur deritani, ai thotë se do të garojë edhe në tëardhshmen dhe se do të fitoj medalje.
Vasil Paçemski
Dibër, nëntor- Në Qendrë Zhupë uhap Klubi i pensionistëve pranshoqatës të pensionistve Dibër
Qendër Zhupë. Në përurimin solemnishin të pranishëm përfaqësues të pro-jekteve multietnike për Maqedonion në
Këshillin e Europës, përfaq;sues të pushtetit vendor sidhe pensionistë të komu-nës Qendër Zhupë
Duke hapur klubin e pen-sionistëve kryetari i komu-nës Qendër Zhup; Arjan Ib-rahim theksoi se projektipër akzivitete multietnikepran Këshillit të Europës upërkrah edhe nga komunaQendrë Zhupë e cila moripjesë edhe me mjetet mate-riale për hapjen e këtij klubi.Kryetari i shoqatës së pen-
sionistëve Dibër Qendër Zhupë XhavitKarpuzi theksoi se hapja e klubit të pen-sionistëve në këtë komun rurale ka njëdomethënje të madhe. Për mbi 400 pen-sionsit të kësaj komune janë antare tëshoqatës Dibër Qendrë Zhupë e cilagjithsej ka mbi 2 mij pensionistë .
Konsultati i projketit Rubin Zenun thase ky projket është në kuadër të aktivi-etetve të Këshillit të Europës për të drej-tat të popullatës në vednet multietnike .Projektika patur një lartrësi prej 20 mijeurove nga të cilët 2 mij euro kan qenëtë pushtetit vendor. Në klubin e pension-sitëve sipas tij do të mundësohet njërekreim i moshës së tret të kësaj ane.
Vjollca Sadiku
Hapet klubi i pensionistëve në Zhupë
Konferenca e sindikatavetë pensionistëve të Po-gradecit, Shqipëri, më 7
nëntor, ka mbajtur Kuvendvjetor në të cilin kryetari NazivDaljani, ka dhënë raport përpunën në vitin 2015, me thekstë posaçëm për situatën eko-nomike-sociale, standardin epensionistëve dhe vështirësitëaktuale të pranishme në sho-qëri, shtetin dhe më gjerë nëregjion. Mbledhjes i ështëdrejtuar nënkryetari i Kuvendit të LShPMBesnik Pocesta, i cili ka thënë se jumbart përshëndetje të përzemërta nga egjithë anëtarësia e pensionistëve të Ma-qedonisë, posaçërisht nga kryetari iLShPM Dragi Argirovski. "Më gëzon qëzgjeroni bashkëpunimin me shoqatatjera nga Maqedonia dhe Serbia, përfa-qësues të të cilave janë prezent këtu nëmbledhje. Posaçërisht është për tu për-shëndetur se të gjithë na afrohemi, zgje-rojmë miqësinë dhe bashkëjetesën nërrethet ku jetojmë të cilat janë asociacio-ne multietnike.", - ka thënë Pocesta.
Në mbledhje kanë marrë pjesë dele-gacione nga ShP Vranjë, udhëhequrnga kryetarja Mirjana Trajkoviq, i Pres-
hevës, nga Jusufi Vaxhid, nga Serbia, iShP Ohër dhe Debarcë, nga kryetari iKE Gjorgji Tërpçevski, nga kryetari iShP Gostivar Nijazi Xhelili dhe i ShP Di-bër-Qendra Zhupë nga Xhavit Karpuzi,shoqata nga Maqedonia. Në mbledhjene Konferencës të sindikatave në Pogra-dec, u janë drejtuar drejtuesit e delega-cioneve, duke ju përcjellë përshëndetjedhe përvoja nga mjediset e tyre.
Në shenjë të zgjerimit të bashkëpu-nimit me Konferencën, mysafirëve ngaSerbia dhe Maqedonia, respektivishtkryetarëve të shoqatave nga Vranja,Gostivari, Dibra dhe Qendër Zhupa, iukanë ndarë mirënjohje për anëtarënderi.
K.S.
Konferencë e sindikatave të pensionistëve të Pogradecit,Shqipëri
Ura të reja mes pensionistëvetë Maqedonisë, Serbisë dheShqipërisë
Me rastin e Ditës së çlirimit të qy-tetit të Kumanovës - 11 nëntori,në Qendrën për kulturë "Trajko
Prokopiev" në Kumanovë, është mba-jtur manifestimi tradicional "Pensionis-tët për qytetin e tyre", në të cilin, për-
veç përfaqësuesve të ShP Kumanovë,kryesisht nga ShKA "Gjoko Simonov-ski", kanë marrë pjesë edhe anëtarëtë Ansamblit folklorik, solistë dhe or-kestra e instrumenteve popullore ngaShP Koçani.
Para fillimit të koncertit në hollin eQendrës së kulturës, ishte hapur eks-pozitë e veprave artistike nga pesë a-utorë pensionistë, të cilën e hapi krye-tari i Komisionit për veprimtari të pa-varura kulturore-artistike Sllavica Lla-mbasha, ndërkaq, interpretim profe-sional ka dhënë Robert Cvetkovski, hi-storian i artit. Pero Dodevski, Isen Re-xhai, Boris Arsovski dhe Dragi Gligo-rovski, me fotografitë e tyre edhe nëvitet paraprake kanë marrë pjesë nëkëtë ekspozitë, ndërkaq, Zoran Stoj-manovski së pari herë përfaqësohet
para opinionit më të gjerë.Ndryshe, manifestimi kryesorë -
koncerti "Pensionistët këndojnë përqytetin e tyre", është mbajtur në sallëne madhe të Qendrës për kulturë nëKumanovë, në të cilën janë paraqitur
orkestra, solistët e muzi-kës popullore dhe anëta-rët e seksionit dramatikpranë Shoqatës së Ku-manovës. Edhe paraqitjae pensionistëve folkloris-të nga Koçani, është për-shëndetur me duartrokit-je nga publiku e cila kis-hte mbushur sallën derinë ulësen e fundit.
Shoqërimi në mes pen-sionistëve të Kumanovësdhe Koçanit, ka vazhduar
edhe pas koncertit. Kënga dhe valljapopullore janë dëgjuar deri në orët evona të mbrëmjes. Shoqërim i kënd-shëm i këtij lloji dhe përjetime të buku-ra priten edhe në takimin e radhës, ecila do të mbahet shumë shpejtë edhenë Koçan.
S.L - K.G.
ShP Kumanovë
"Pensionistët për qytetin e tyre"
Çmimi shtetëror "23 tetori" për realizimet shumëv-jeçare në fushën e kulturës, këtë vit i është ndarëshkrimtarit struganë Fejzi Bojku.
Fejzi Bojku është shkrimtar shqiptar për fëmijë ngaMaqedonia. Ka lindur në Veleshtë të Strugës në vitin1937. Është anëtar i ShShM nga viti 1947. Është autori librave: "Lulet e para" (1968), "Zilet shkollore" (1971),"Këngët e shkronjave" (1972), "Shtatori i një fëmijërie",(1973), "Valle në shtëpi", (1974), "Ngjyrat e qiellit tim", (1976), "Fluturat e bardha",(1080) dhe "Valët" (1987).
Këshilli për ndarjen e çmimit shtetëror "23 tetori", në pajtim me Ligjin për çmimeshtetërore dhe Ligjet për emërimin dhe plotësimin e Ligjit për çmime shtetërore dheRregulloren për punë të Këshillit, në mbledhjen e vet, solli Vendim për ndarjen eçmimit shtetëror "23 tetori" në vitin 2015, shkrimtarit Fejzi Bojku. Çmimi i është ndarëfituesit më 23 tetor 2015 në Kuvendin e Republikës së Maqedonisë.
Shkrimtari Fejzi Bojku është aktiv, krijon edhe si pensionist dhe është shembull imirë për plakjen aktive.
Stojan Kukuneshoski
ShP Çair
Sportit i jepet rëndësi e veçantë
Më 6 nëntor, në Qendrën sportiverekreative të APM në Shkup, ës-htë mbajtur "Sporti tre luftim -
2015" ndërmjet pensionistëve të ShPGazi Baba, ShP Kumanovë dhe Shoqa-tës së pensionistëve ushtarak, e cila një-herësh ishte edhe nikoqire dhe organi-zatore e shkëlqyeshme e takimit. Mirë-seardhje pjesëmarrësve dhe mysafirëveju dëshiroi kryetari i ShPU Gjorgji Zarin-ski, me ç'rast, posaçërisht ka përshën-detur kryetarin e LShPM Dragi Argirovs-
kin dhe përfaqësuesin e Gjeneral shtabittë APM, kolonelin Zoran Ilov. Me këtërast, Zarinski ka shpallur disiplinat spo-rtive për gara (pikado, shah, domino, ta-blla, fudball - shutim penaltish dhe bas-ketboll - hedhja e lirë në kosh) dhe e kahapur takimin.
Rezultate më të mira në konkurrencëne vetme dhe atë në ekipe ka arritur Sho-qata e pensionistëve të Kumanovës, ve-ndin e dytë e ka marrë ShP Gazi Babë,ndërkaq, të tretin ShPU. Për sukseset e
arritura, për individëve dhe ekipeve mëtë mira, u janë ndarë mirënjohje dhefalënderime adekuate shoqatave pjesë-marrëse.
Mysafirëve dhe pjesëmarrësve iudrejtua edhe kryetari i LShPM Dragi Ar-girovski, i cili ju ka uruar sukseset e arrit-ura sportistëve më të mirë duke ju dës-hiruar çaste të këndshme në shoqërim-in e përbashkët me porosi për takimemë të shpeshta të këtij lloji pensionistë-ve të të gjitha shoqatave. Mysafirët dhenikoqirët u ndanë me premtimin, me dë-shirën dhe besimin se do të kenë edheshumë takime të tilla në një të ardhme tëshpejtë.
M.G.
Tre luftim në mes ShP Kumanovë,Gazi Babë dhe ShPU
Fejzi Bojku, fitues i çmimit "23 tetori"
Faqen e redaktoi Baki Bakiu
ZDRAVSTVO 13PENZIONER plus 88 noemvri 2015
Ovie plodovi so veseli i `iviboi se vistinsko osve`uvawevo obla~nite esenski denovi.
I pokraj toa {to privlekuvaatpogledi so svoite prekrasni {ari,so interesni formi, tie se vkusni ihranlivi, a pred s¢ zdravi i pove-}enamenski korisni za ~ove~kiotorganizam. Verojatno tokmu zaradisite ovie pri~ini za niv so vekovise vrzuvaat i razni zanimlivosti,legendi i tradicii. Eve nekolkuinteresni fakti povrzani so na sitenas dobro poznatata tikva.
Tikvata e proglasena za kralicana zdravata ishrana i ja nosi titu-lata na edna od najzdravite vidovihrana vo svetot. Gi sodr`i vitami-nite A, C, D, E, K, B1, B2, B3, B6, kakoi mineralite kalium, kalcium, `e-lezo, fosfor, selen, cink, magnezi-um, bor, kobalt. Izobiluva so rasti-telni vlakna, no i so masti, belko-vini i jagleni hidrati. Tikvata enavistina bogata so vredni hranli-vi sostojki, pa so toa i ne e ~udno{to se nao|a na samiot vrv od ska-lata na zdravi produkti. Vo minato-to tikvata se odgleduvala za ishra-na na dobitokot, a koga taa kone~nogo na{la svoeto mesto na ~ove~kiotspisok za ishrana bila ozna~enakako hrana za siroma{nite. So tekotna vremetokoga bile otkrieni nejzi-ni svojstva, pa taka ovaa ubavica odsiroma{nite domovi poleka pristi-gnala vo najelitnite svetski resto-rani. Mnogu specijaliteti od tikvasteknale {iroka popularnost i de-nes se podgotvuvaat re~isi vo sitekulinarski kulturi.
Osobeno e hranlivo masloto odsemki od tikva, koe nzobiluva sosostojki koi se neophodni za zdrav-jeto na ~ovekot. Sodr`i jaglehidra-ti, minerali, belkovini, nezasitenimasni kiselini, omega-6 i omega-9.Masloto od semki od tikva e istotaka bogato so vitamini i mineralikako i samata tikva. Redovnoto kon-sumirawe na na ovaa masloto, baremedna la`i~ka na den, pomaga voubla`uvawe i otstranuvawe na po-te{kotiite predizvikani od zgole-mena prostata. Istra`uvawata pot-vrdile deka ova maslo pomaga i vospre~uvawe i suzbivawe na rastotna rakot na prostatata i rakot najajnicite. Masloto gi ubla`uva vos-palenijata vo urinarniot kanal, gopodobruva mokreweto i pomaga vozajaknuvawe na muskulaturata namo~niot meur. Toa e odli~en diure-tik i silna pomo{ vo eliminirawena crevnite paraziti. Potvrdena esilnata mo} na ova maslo vo spre~u-vawe na o{tetuvawe na bubrezitepredizvikana od dijabetesot. Olei-nskata kiselina sodr`ana vo mas-loto od tikva e efikasna vo nama-luvaweto na zgolemeniot holes-terol, koj e mnogu va`en za zdravje-to na srceto i venite. Masloto odsemki od tikva go zajaknuva imuno-lo{kiot sistem, pomaga kaj kardio-vaskularni bolesti, pottiknuva voobnovuvawe na eritrocitite, go ub-la`uva sindromot na nervozno de-belo crevo, ja otstranuva bolkata vozglobovite. Od mnogu odamna se ko-risti kako odli~no sredstvo za eli-minirawe na `eludo~nata kiselinai pri lekuvawe na izgorenici. Toase koristi i vo slu`ba na ubavinata- go ~uva zdravjeto na o~ite, ko`atai kosata.
Pulpa (meso) od tikvi kako hrana ilek - Mesoto od tikva gi sodr`imnogu vitaminite i minerali, kako iniacin i folna kiselina. Blagoda-renie na niv, toa e pove}e od dobrapomo{ za ~uvawe na imunolo{kiotsistem kako i zdravjeto na o~ite,koskite, ko`ata i zabite. Izobiluvaso nezasiteni masni kiselini, ras-titelni proteini, belkovini. Istotaka sodr`i pektin, celuloza i dru-gi rastitelni vlakna koi se klu~niza zdravo pro~istuvawe na organiz-mot. Ako konsumirate meso od tikvavnesuvate zna~itelni koli~estva nabeta-karotin ~ija uloga na ~ove~ko-to telo e pove}enamenska. Ona po
{to ekspertite posebno go iz-dvojuvaat ovoj provitamin e negova-ta golema uloga vo prevencija od rakna grloto, `eludnikot, hrano-provodnikot i grloto na matkata.Plodot od tikva e mnogu dobar diu-retik, {to e od golemo zna~ewe zalu|eto koi stradaat od vospaleniena mo~niot meur i bubrezite, kako iza pacientite koi stradaat od reumai giht. Vo 2010 godina, vo napisotobjaven vo spisanieto “Nutrition Rese-arch Reviews” se naveduva deka anti-vospalitelnite svojstva na tikvatase od golemo zna~ewe za spre~uvawena mnogu bolesti, vklu~uvaj}i art-ritis, dijabetes tip 2 i rak.
Ne pomalku lekovita e i korata odtikva kako lek. Na iznenaduvawe namnogumina duri i korata na odrede-ni vidovi na tikvi ne e zanemarli-va, koga se vo pra{awe zdravstveni-te vrednosti. Nau~nicite otkrilevo nea proteini koi spre~uvaat in-fekcii i pomagaat vo borbata pro-tiv mikroorganizmi. Osobeno e po-tencirana nivnata va`nost vo spre-~uvaweto na razvojot na gabata Can-dida albicans, koja e odgovorna za va-ginalna infekcija kaj `enite, pele-nska alergija kaj decata kako i kajmnogu drugi tegobi.
Pokraj lekovitosta interesna ibogata e i istorijata na tikvata:
Arheolo{kite naodi potvrdu-vaat deka anti~kite Egip}ani odtikvi izraboruvale sadovi i ~inii,zaradi {to se smeta deka Afrika epratatkovina na nekoi vidovi tikvi.
Vo nekoi kulturi od su{eni pa-r~iwa tikva so tkaewe se izrabotu-vale tepisi.
Vo Kina, tikvite se smetale zasimbol na zdravjeto i zatoa ~estobile predmet na razni umetni~kidela.
Indijcite kon tikvata se odne-suvale so takva po~it {to umrenitegi zakopuvale so nea, kako hrana zanivnoto posledno patuvawe.
Vo minatoto, tikvite bile cene-ti sredstva za otstranuvawe damkii lekuvawe od kasnuvawe od zmija.
No, nejzinoto veli~estvo tikvataja ima i vo mnogu vo literaturnitedela. Nekoi od literaturnite delavo koi se spomnuva se: Pepela{ka,Alisa vo zemjata na ~udata, Memoa-rite na edna Gej{a, Movta od ednastara ku}a, Prekrasni su{testva,Veselite `eni od Vindzor i drugi.
Veruvale ili ne postojat i festi-vali posveteni na tikvata.
Inaku, postojat duri 800 vidovi natikvi i pove}eto od niv se za jade-we. Vo na{ata zemja najpoznati seslednive vidovi: obi~na tikva, azi-jska tikva, zimska tikva, pe~enka,prepa{anka, volovska i drugi. VoLudvigsburg, germanskiot grad koj senao|a vo sojuznata dr`ava Baden-Vurtemberg, sekoja godina se odr`u-va festival na tikvata. Toj vsu{-nost va`i kako najgolem festivalna tikvi vo svetot. Pokraj drugitetradicionalni nastani na ovoj fes-tival se i imaginativnoto rezbawetikvi, gotvewe supa od tikva i dru-go. Sekako, na nego se odr`uva i nat-prevar na najgolema tikva. Minatatagodina titulata ja ponese tikvate{ka duri 1.054 kg, a gordiot sop-stvenik na ovaa gigantska ubavica eBeni Maer od [vajcarija.
B. Angelovska
S¢ {to ne ste znaele za tikvite
^uvstvuvate li neobjasniv, so ni-{to predizvikan strav na javnimesta? Nemirni ste, vi se tresat
kolenata, zaedno so op{ta slabost ~u-vstvuvate gu{ewe ili zabrzan puls?Ne vi se slu~uva toa samo vam. Anksi-oznost ili napad na panika mo`e da gisnajde licata od bilo koja vozrast ideca i vozrasni. Do napad na panika~esto doa|a bez bilo kakva posebnapri~ina. No toj mo`e da bide i posle-dica na do`iveana nesre}a, dolgotra-en stres ili golem fizi~ki I psihi-~ki napor. Licata koi do`ivuvaatnapad na panika naj~esto se preteranozagri`eni za svoeto zdravje i pokrajdobrata op{ta zdravstvena sostojba.Ako navremeno ne ja prepoznaete ank-sioznosta, napadite na panika mo`atda prerasnat vo seriozen problem kojbara dolgotrajno lekuvawe.
Kako da se prepoznae anksioz-nosta
Tipi~ni simptomi na pani~no pore-metuvawe se silni napadi na stravkoi traat najmalku 10 minuti. Bidej}ine zavisat od nekoi posebni okolnos-ti ne mo`at da se predvidat. Za~este-nosta na napadite i nivniot intenzi-tet mo`e da varira. Mo`e da se poja-vat pove}e pati dnevno ili pomalkuod edna{ mese~no.
So napadite na panika se javuvaatnekolku psiholo{ki i fizi~ki simp-
tomi: zabrzan puls, gubewe na zdiv,potewe, vrtoglavica, zamagluvawe ilinesvestica, bolka ili stegawe na gra-dniot ko{, vko~anetost ili trnewe,branovi na stud ili vrelina, ma~ninaili problemi so `eludnikot, ~uvstvona gu{ewe ili strav od gu{ewe, stravod smrt, strav od gubewe kontrola voizvr{uvaweto na sekojdnevnite akti-vnosti.
Tegobnite sostojbi koi se slu~uvaatno}no vreme u{te se narekuvaat i no-}ni napadi na panika, no tie se slu~u-vaat mnogu po retko od kolku denski,no se so pove}e respiratorni proble-mi. So {to mo`ete i kako da si pomog-nete?
Peruanska maca - Maca e bilka -adaptogen, {to zna~i deka ja zajaknuvaotpornosta na organizmot kon stres.Sodr`i bilni steroli koi mu pomaga-at na teloto da proizvede soodvetnonivo na hormoni. Ima antioksidativnisvojstva so {to pomaga vo borbata pro-tiv slobodnite radikali. Sodr`i vi-soko nivo na kalcium i `elezo. Maca eodli~no sredstvo protiv umor i pose-duva antidepresivni svojstva. Doka-`ano e deka pomaga kaj anksiozni sos-tojbi.
Kantarion - pred se e antidepresiv,no deluva i protiv anksioznost. Oviedve bolesti se blisku povrzani, paanksioznosta e prisutna kaj dve tre-
tini zaboleni od depresija. Antide-presivnoto i anksioliti~koto delu-vawe na kantarionot e utvrdeno vo go-lem broj istra`uvawa. Se pretposta-vuva deka aktivnite sostojki od eks-traktot na kantarionot go spre~uvaatrazgraduvaweto na serotoninot i do-paminot ~ija prisutnost e potrebni zadobro raspolo`enie i spokojstvo.Protiv depresija i anksioznost kan-tarionot se zema vo kapsuli ili tab-leti.
Kalcium i magnezium - Konzumira-we kalcium i magnezium pomaga voza{tita od stres i anksioznost. Kal-ciumot pomaga da se opu{tite, dodekamagneziumot ja podobruva apsorpcijatana toj najva`en mineral vo teloto.Stresot go iscrpuva organizmot i pre-dizvikuva gubewe na ovie bitni mine-rali. Zatoa treba da se nadoknadat voprepora~ani dozi.
Ve`bawe i meditacija - Sekojdne-vnoto ve`bawe mo`e da bide edno odnajmo}nite oblici na lekuvawe na si-mptomite na anksioznost. Ako vosta-novite deka kaj vas deluva telesnotove`bawe, zapo~nete so sekojdnevnibrzi pro{etki ili po~nete da treni-rate nekoj sport vo koj u`ivate. Medi-tacijata mo`e da pomogne i kaj relak-siraweto i pravilnoto di{ewe. Sopravilno di{ewe mo`ete da go smiri-te i duhot i teloto. T.G.
Alternativno le~ewe na anksioznost
Op{to poznato e deka nezdravataishrana i nedostatokot na ve`-bawe i fizi~ka aktivnost mo`e
da pretstavuva problem za zdravjetona srceto. No, nekoi kardiovaskular-ni opasnosti se pomalku o~igledni imo`e da pretstavuvaat golema zakanaza zdravjeto na srceto. Kardioloziteod Medicinskiot centar Fort Vort voTeksas predupreduvaat na sedum skri-eni rizici, i nudat soveti za podobru-vawe na zdravjeto na srceto.
Depresija i mentalna bolest - Ana-liza od 2012 g. poka`ala deka blagadepresija i anksioznost - koga simp-tomite se tolku suptilni {to lu|etoduri i ne pomisluvaat da odat na le-kar, smrtnosta od srcevi zaboluvawase zgolemuva za 29%. Visoko nivo nadepresija i anksioznost, zna~i pove}eod dvoen rizik od smrt zaradi prob-lemi so srceto. Zo{to? Depresijata ianksioznosta, i sekojdnevniot stres,predizvikan na primer od sekojdnev-nite kavgi i raspravii so bra~niotdrugar, pridonesuvaat za naglo zgole-muvawe na kortizolot, a so negovotozgolemuvawe mnogu pogolemi se {an-site da se zgolemi krvniot pritisok ida se javat srcevi zaboluvawa. Istra-`uvaweto isto taka poka`alo dekadepresijata go zgolemuva rizikot odarterisko zatnuvawe i mu {teti nazdravjeto na srceto.
Nevrabotenost i nerabotewe - Ednastudija vrz 13.000 sredove~ni vozras-ni i postari lica nad 18 godini, ot-krila deka nevrabotenosta i nerabo-teweto se seriozna zakana za zdravje-to na kardiovaskularniot sistem. Ri-zikot od srcev udar se zgolemuva za22% ako se izgubi rabotnoto mesto, aodi duri do 63% ako toa se slu~i 4 pa-ti vo `ivotot. Pokraj toa, istra`uva-~ite otkrile deka ~etiri ili pove}ezagubi na rabotni mesta e isto tolku{tetno za teloto kako {to se dija-betesot, visokiot krven pritisok, paduri i pu{eweto! Istra`uva~ite ve-ruvaat deka ova se sveduva na mnogu
faktori. Lu|eto koi gigubat svoite rabotni me-sta obi~no ne odat napreventivna za{tita ipregledi, `iveat pod ko-ntinuiran stres, poznatfaktor na rizik za srce-vi zaboluvawa. Isto taka istra`uva-~ite otkrile deka neraboteweto i pa-sivnosta, cel den sedewe pred tele-vizor se isto taka mnogu opasni zazdravjeto na srceto.
Lo{oto oralno zdravje - Istra`u-vawata poka`uvaat deka lo{ata ora-lna higiena mo`e da bide lo{a i zasrceto. Spored niv, koga ustata e ne-~ista ili imate vo nea rani~ki ilizaboleni nepca, bakteriite od niv za-vr{uvaat vo krvta i doa|aat do zalis-tocite na srceto. Bakteriite od usta-ta se razmno`uvaat mnogu brzo na oviemnogu va`ni ventili, vr{at pritisokvrz niv, pa duri mo`at da predizvika-at nivno o{tetuvawe i zatajuvawe.Ovaa sostojba, nare~ena endokarditis,mo`e da bide opasna po `ivot.
Mrsna i te{ka hrana - Fakt e dekamo`e da bide te{ko da se odbie pr`e-no pile{ko, slanina, torti ili mrsnosirewe. No iako se mnogu vkusni, za`al, tie ~esto se polni so zasitenimasti i sodr`at dosta {e}er koi se{tetni za zdravjeto na srceto. Ednastudija od Univerzitetot vo Alabamavo Birmingem otkrila deka lu|eto ~ijaishrana se sostoi vo golema mera odvakvi proizvodi rizikot od srcevudar se zgolemuva za 56%. Tie lu|e,isto taka, se so pogolema verojatnostda imaat hipertenzija i dijabetes -jasni markeri za srcev udar vo idnina.No, sekako deka vakvata hrana ne tre-ba sosema da se isklu~i, tuku treba dase namali ili da se zameni so nekoipozdravi verzii koi gi pravele na{i-te majki i babi.
Pominuvawe dolgo vreme vo vozewe- Vozeweto treba da se zameni sope{a~ewe od pove}e pri~ini. Edna odpri~inite e nervozata od problemite
predizvikani od soobra}aj-niot mete` e {tetna re~isiza s¢, a osobeno mu {teti nasrceto.
Istra`uva~ite velat de-ka ako vo vozewe vo gradskisoobra}aj se pomine podolgo
vreme, na voza~ite im se zgolemuvatelesnata te`ina i imaat mnogu pogo-lem rizik za srcev ili mozo~en udar.Istra`uvaweto isto taka poka`alodeka dolgoto vozewe go zgolemuvakrvniot pritisok, holesterolot i an-ksioznosta, ve prinuduva da jadete br-za i nezdrava hrana - ne{ta koi seseriozen rizik za bolesti na srceto.
E-cigari - E-cigarite stanaa popu-larni nekade od 2004 godina. Ottoga{,tie se prodavaat kako bezbedna alte-rnativa na cigarite, no ekspertitepredupreduvaat deka dolgoro~niteefekti s¢ u{te se nepoznati. Istra-`uva~ite velat deka tie sodr`at ni-kotin koj e {teten za belite drobovi iza srceto i treba da se koristat samokako most koj mo`e da pomogne da seotka`ete od pu{eweto, kako poslednosredstvo. Nivoto na nikotin ne e tol-ku visoko vo niv kako vo cigarite, noduri i e-cigarite ne se bezbedni kogastanuva zbor za celokupnoto zdravje.
Ibuprofen i acetaminofen - Kogaglavobolkata se zakanuva da ni go up-ropasti denot, site posegnuvame potableti za glavogolka kako {to se ka-fetin, ibuprofen i drugi. No, posled-nite predupreduvawa od strana naFDA velat deka upotrebata na ovielekovi protiv bolka go zgolemuvaatrizikot od srcev i mozo~en udar, durii po kratkotrajna upotreba, a toj sezgolemuva ako nivnoto zemawe traepodolg period. No, toa ne zna~i dekatreba da se trpi bolkata i da ne sezemaat ovie tableti. Spored nivnotomislewe ako se pridr`uvame sporedbezbednite preporaki i dozi, tie seedni od dobrite i korisni lekovi inivnoto koristewe e vo red.
M. Damjanoska
Sedum raboti koi go sabotiraat zdravjetona na{eto srce
Toploto noemvrisko soncepridonese pedesetina de-mirhisarski penzioneri
da prisustvuvaat na edukativ-nata rabotilnica za koriste-we ortopedski pomagala i sna-bduvawe so lekovi. Zdru`eni-eto na penzioneri Demir Hisari FZOM zaedni~ki bea organi-zatori na ovaa edukacija prekukoja penzionerite se zapoznaaso site novosti {to gi zasegaatniv. Kako gosti - predava~i odFZOM bea farmacevtot Marija Konevai d-r Ana Filipovska.
Penzionerite postavuvaa mnogupra{awa vo vrska so nivnite prava, a
dobivaa mo{ne iscrpni i precizniodgovori. Sekako, najgolem interesiska`aa za cenata na lekovite.
Pretsedatelot na ZP Demir Hisar,Pere Petreski istakna deka penzio-nerite se osobeno zainteresirani zavakov vid predavawa, pa taka Zdru-`enieto i ponatamu }e prodol`i sovakvi i sli~ni edukacii i informi-rawa za koi }e projavat interes pen-zionerite.
Demirhisarskite penzioneri beazadovolni i blagodarni na stru~nitelica za nivniot prijatelski pristap.Tie iskreno se zablagodaruvaat i zanastojuvawata na SZPM i FZOM gri-`ata i ispolnuvaweto na pravata napenzionerite da stanat sekojdnevnapraktika vo rabotata na odgovornitesubjekti. Z. Stevanovski
ZP Demir Hisar
Edukativna rabotilnica na FZOM
ZABAVAPENZIONER plus 88 noemvri 2015 15
Dedoto mu raska`uva za svoite avanturi na 6-godi{niotvnuk:
- ... i taka nie zaskitavme na Alpite, snegot be{e nad 3metri, hrana skoro i da nemavme, bevme iscrpeni, koga neopkolija 20 gladni volci ...
- No, dedo, minatata godina mi ka`a deka bile 5 volci!? - E, moe dete, toga{ be{e premnogu mlad za da ja doznae{
vistinata.* * *
Policaec:- Gospo|o, dali znaete deka ste go nadminale
ograni~uvaweto na brzinata?Dama koja ima 85 godini, smireno odgovara:- Znam sinko moj... No, moram da vozam brzo dodeka ne
zaboravam kade sum trgnala.* * *
Se pojavuva prodava~ na pravosmukalka na babina vrata:- Eve, tuka, imam nova pravosmukalka...- Jas nemam pari, sinko ...- No, samo malku demonstracija. I vleguva prodava~ot vo
stanot i istura eden kup |ubre na babiniot tepih:- Ako pravosmukalkata ne go is~isti |ubrevo, jas vedna{
}e go izedam!- E, `imi Boga, sinko, navistina }e mora{ da go izede{!
Mene od v~era mi ja isklu~ija strujata!* * *
Sedat dvajca partneri vo soba, doa|a babata i gi pra{uva:- Sakate li da stavam kafe?- Ma podocna, babo, bez Panika!Povtorno babata doa|a i gi pra{uva:- Da stavam li sega po edno kafe?- Ma podocna, babo, bez Panika.Babata doa|a za polovina ~as so kafiwata i veli:- Eve, tuka vi se kafiwata za vas, a koga }e dojde toj
Panika i za nego }e napravam.* * *
Dragi, koga }e se poglednam vo ogledaloto gledam ednastara `ena, polna so br~ki, mi se obesile obrazite,... Toame pravi mnogu ta`na. Te molam, ka`i mi ne{to {to }e meraspolo`i!
- Pa se u{te gleda{ fantasti~no!* * *Baba oti{la na lekar:- Doktore, kupiv aparat~e za slu{awe!- Odli~no! Kako e va{iot soprug?- Ma evtino go kupiv, samo za 300 denari!
^avkata, koga videlakolku dobro gi hranatgulabite vo eden gulaba-rnik, se nama~kala sobela boja i oti{la me|univ, kako bo`em i taa dae od nivniot soj. I dode-ka mol~ela tie misleledeka e gulab. No koga ed-na{ se zaboravila i pu-{tila glas, gulabite japoznale od kakov soj e, jaiznatepale i ja izbrka-le. Bidej}i ja izgubilatamo{nata hrana, taa se vratila povtorno kaj ~avkite, nobidej}i tie ne ja poznale poradi bojata, ja isklu~ile od zaed-ni~kiot `ivot, taka {to sakaj}i poga~i, go izgubila i lebot.
Treba da bideme zadovolni so svoeto, vo sprotivno ~esto }emorame da se otka`uvame i od ona {to go imame.
^avkata i gulabite
M.T.
Humor
KRSTOZBOR
Poslednite zborovi na poznati li~nosti pred da po~inat
Vladeteli, pisateli, kompozitori - bez razlika kolkugolem e ~ovekot, smrtta ne odminuva nikogo.
Izleguva deka, sepak, kolku pointeresen e ne~ij `ivot,tolku pointeresni se i zborovite so koi se zavr{uva`ivotot.
Eve {to rekle nekoi od najzna~ajnite li~nosti voistorijata na smrtna postela.
Vo posleden moment pred smrtta Leonardo da Vin~iizvikal: "Jas gi navrediv Boga i lu|eto! Moite dela ne gidostignaa viso~inite, kon koi {to se stremev#.
Mocart: "Vkusot na smrtta e na moite usni... ^uvstvuvamne{to {to ne e od ovoj svet.#
Kompozitorot Gustav Maler umrel vo svojot krevet,dirigiraj}i mu na zamislen orkestar. Negovite poslednizborovi bile "Mocart!#.
Poznato e deka na smrtnata postela Gete rekol: "Pove}esvetlina!#, no malku e poznato deka pred toa toj go pra{aldoktorot kolku mu ostanuva da `ivee i koga go slu{nalodgovorot: "Eden ~as#, poetot vozdivnal i pro{epnal:"Fala mu na Boga, samo eden ~as...#
Viktor Igo: "Ova e bitka na denot i na no}ta. Gledamcrna svetlina."
Neron: "Kakov golem umetnik umira!#Vo svoite pretsmrtni maki poznatiot kral na Anglija
Henri VIII rekol: "Krunata zagina, slavata si otide, du{atais~ezna...#
Na svojata smrtna postela Alfred Hi~kog rekol: "^ove-kot nikoga{ ne go znae krajot. ^ovek mora da umre za da do-znae {to se slu~uva po smrtta, iako katolicite imaat svoinade`i.#
Poslednite zapi{ani zborovi na Xorx Orvel bile "Napedeset site go imaat liceto koe go zaslu`uvaat.# Tojumrel na 46 godi{na vozrast.
Za mene nema iluzii bidej}i mi e jasno deka `ivotot esamo eden odsonuvan son. (Pedro Kalderon de la Barka)
Koga na lu|eto im e zdodevno, zdodevno im e najmnogu {tosi zdodeale samite na sebe, i toga{ krajot e re{enie.
(Hofer Erik) @ivotot kakov i da bil, podobar e od smrta, kako {to
zdravjeto e podobro od bolesta. (Turgewev)Smrtta e eden od zakonite na prirodata koj mora da se
po~ituva kako i sekoj zakon kakov i da e. (Nepoznat)Pobedata na stravot e po~etok na mudrosta, mudrost koja
ve}e ne ni e potrebna. (Bertrand Rasel)
ZANIMLIVOSTI
Dime
M.T.
PPPPEEEEJJJJAAAA^̂̂̂KKKKAAAATTTTAAAANNNNAAAA
FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT
@AK@AKARTINARTIN
MEZUNAR.MEZUNAR.AMATER.AMATER.
BOKS.BOKS.SOJUZSOJUZ
OTKRIVA^OTKRIVA^NANA
DINA-DINA-MITOTMITOT
SKANDISKANDI ENERGIJA ENERGIJA TOMETOMEARSOVSKIARSOVSKI
EDNAEDNADIMEN-DIMEN-
ZIJA,ZIJA,VISO^INAVISO^INA
PEJA^KATAPEJA^KATAPAFPAF
DEL ODDEL ODZIMSKAZIMSKAOBLEKAOBLEKA
FALTA,FALTA,KARNERKARNER
DENARDENAR
KOV^EGKOV^EG
GRUBOGRUBOSELSKOSELSKOPLATNOPLATNO
NAPAD,NAPAD,NAVALANAVALA
EKVADOREKVADOR
EZERO VOEZERO VOFRANCIJAFRANCIJA
GRAD NAGRAD NABREGOT NABREGOT NASL. KOSKASL. KOSKA
DEL ODDEL ODDENONO]IEDENONO]IE
BOG NABOG NAPLOD. KAJPLOD. KAJFENI]AN.FENI]AN.
MORSKAMORSKARIBARIBA
EDEN ODEDEN ODBANTUBANTU
JAZICITEJAZICITEBORBOR
BERILIUMBERILIUMSEDENKASEDENKA
SO PIEWESO PIEWE^AJ^AJ
ED. ZAED. ZAMEREWEMEREWE
GRAVITAC.GRAVITAC.GRAD VOGRAD VOMAROKOMAROKO
LI^. ODLI^. ODOPERA NAOPERA NA
VERDIVERDIARTISKATAARTISKATA
DEREKDEREK
NEOSTNEOST--VARENAVARENANADE@NADE@
AVTOZNAKAVTOZNAKZAZA
JAMAJKAJAMAJKABALEBALE
EDNOEDNOILIRSKOILIRSKO
PLEMEPLEMEITAL.ITAL.
POZDRAVPOZDRAV
PAMU^NAPAMU^NAKINESKAKINESKA
TKAENINATKAENINAAMPERAMPER
DENARDENARIMETO NAIMETO NA
PISATELOTPISATELOTPAVLOV-PAVLOV-
SKISKI
PATKAPATKA(RAZG.)(RAZG.)
KRAL ODKRAL OD“MAHAB“MAHAB--HARATA“HARATA“
POP. IMEPOP. IMENA RIO DENA RIO DE@ENEIRO@ENEIROARTISTOTARTISTOTXONSONXONSON
ARTISKATAARTISKATAGARDNERGARDNER
GERM.GERM.MATEMAT.MATEMAT.
EMILEMIL
RIMSKIRIMSKIFILOZOFFILOZOF
I POETI POETLUKRECIJLUKRECIJ
ALTALTMAKARMAKAR
RADERADEJOV^EVSKIJOV^EVSKI
KRITIKAKRITIKA
GRADINAR.GRADINAR.PARCELIPARCELIBUKVA ODBUKVA OD
FENI].FENI].PISMOPISMO
GRAD VOGRAD VOMAROKOMAROKOMA[KOMA[KO
IMEIME
EZERO VOEZERO VO[VAJC.[VAJC.ZORANZORAN
LEKOVI]LEKOVI]
AMER.AMER.AVIOAVIO--
TRANSPORTTRANSPORTAMADEOAMADEO
AVOGADROAVOGADRO
ANKONAANKONA@AK ARTIN@AK ARTIN
INIC. NAINIC. NASLIKAROTSLIKAROT
@ERIKO@ERIKOGRUBO SEL.GRUBO SEL.
PLATNOPLATNO
JODJODALAALA
EGIPETSKIEGIPETSKIZALIVZALIV
MERKA ZAMERKA ZAHARTIJAHARTIJA
TVRDATVRDAGUMAGUMA
RASKVA-RASKVA-SENASENAZEMJAZEMJA
AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADROSTAROGR^.STAROGR^.
GRAD NAGRAD NAPELOPONEZPELOPONEZ
ME[UN-ME[UN-KAVOKAVO
RASTENIERASTENIE
KANADSKIKANADSKIPEJA^PEJA^POLPOLGAUSGAUS
LI^. ODLI^. ODGR^KATAGR^KATA
MITOLOG.MITOLOG.EDMONEDMONROSTANROSTAN
KRZNO ODKRZNO ODMORSKOMORSKO
KU^EKU^ENATRIUMNATRIUM
SKANDISKANDI TENKA,TENKA,VITKAVITKA
VRV NAVRV NAKILIKILI--
MANXAROMANXAROSKANDISKANDI ANIANI
@IRARDO@IRARDO
AMER.AMER.TELETELE--
VIZISKAVIZISKAKOMPANIJAKOMPANIJA
GRAD VOGRAD VOBELGIJABELGIJA
SKOPJESKOPJE
ARTISKATAARTISKATADEREKDEREK
PRVATAPRVATABUKVA ODBUKVA ODAZBUKATAAZBUKATA
LI^NALI^NAZAMENKAZAMENKA
PLANINAPLANINANANA
BALKANOTBALKANOT
SKANDI
ITAL.ITAL.ARTISTKAARTISTKAXOVANAXOVANA
TONTON
LIK OD CRTAN FILMLIK OD CRTAN FILM
“TREMOLO““TREMOLO“
GRAD VOGRAD VOFRANCJAFRANCJA
IVANIVANTO^KOTO^KO
VIDICI PENZIONER plus 88 noemvri 201516
Sorabotkata na Zdru`enieto napenzionerite Kru{evo so Loka-lnata samouprava ve}e nekolku
godini dobro se ostvaruva i e vo sog-lasnost so potpi{anata spogodba zasorabotka.
Na poslednata sredba na rakovod-stvoto na Zdru`enieto so gradona~a-lnikot i pretsedatelot na sovetot naOp{tinata, be{e dogovoreno Zdru-`enieto na penzionerite preku svojpretstavnik da u~estvuva na sosta-nocite na Sovetot na Op{tinata socel penzionerite izvorno da se in-formiraat so donesenite odluki, zak-lu~oci i re{enija, odnosno so aktuel-nite sostojbi vo Op{tinata. Ova votolku pove}e {to vo Op{tinata ne po-stojat nikakvi javni glasila za in-formirawe na gra|anite.
So ogled {to vo Zdru`enieto na pe-
nzionerite ~lenuvaat kadri od siteprofili, be{e dogovoreno, zavisno odtemite po koi }e se rasprava na sosta-nocite na Sovetot, Zdru`enieto daisprati prestavnici so soodvetno ob-razovanie koi so nivnoto ogromno is-kustvo i znaewe }e bidat vo sostojbaaktivno i kvalitetno da se vklu~at idebatiraat na sednicite na Sovetot.
Site pretstavnici na penzioneritekoi }e prisustvuvaat na sostanocitena Sovetot na Op{tinata }e imaat ob-vrska da gi informiraat penzione-rite za vreme na raznite aktivnostikoi se planirani preku celata godina.
- Na ovoj na~in smetame deka penzi-onerite }e bidat mnogu podobro info-rmirani i aktivno vklu~eni vo re{a-vaweto na problemite na lokalnatasamouprava, - istakna gradona~alni-kot \orgi Dam~eski.
Dosega, prestavnici na penzioneri-te u~estvuvaa na dvete posledni sed-nici na Sovetot i se poka`a kako poz-itivna forma na sorabotka bidejki natie sostanoci penzionerite mo`at dapredlagaat da se rasprava i po pra{a-wa od interes za penzionerite, - po-tencira pretsedatelot na IO na ZPNikola Nikolovski.
Cenime deka i vo idnina Zdru`eni-eto na penzionerite }e bide povikanoda u~estvuva vo rabotata na Sovetotna Op{tinata, so {to u{te pove}e }ese podobruva i prodlabo~uva sorabot-kata pome|u Lokalnata samouprava iZdru`enieto. G. Angeleski
ZP Kru{evo
Prodlabo~ena sorabotkataso lokalnata samouprava
Po povod odbele`uvaweto na De-not na osloboduvaweto na Kuma-novo - 11 noemvri, vo Centarot
za kultura „Trajko Prokopiev# vo Ku-manovo be{e odr`ana tradicionalna-ta manifestacija „Penzionerite za
svojot grad#, vo koja, pokraj pretstav-nicite na ZP Kumanovo, glavno od KUD„\oko Simonoski#, u~estvuvaa i ~leno-vi na Folklorniot ansambl, solisti iorkestarot na narodni instrumenti odZP Ko~ani.
Pred po~etokot na koncertot vo ho-lot na Centarot za kultura be{e otvo-rena izlo`ba na likovni dela od petavtori penzioneri, za koi stru~no
tolkuvawe dade Robert Cvetkovski,istori~ar na umetnosta. Na po~etokotprisutnite gi pozdravi pretsedatelkana Komisijata za kulturno-umetnikisamodejnosti Slavica Lamba{a, pri{to go istakna zna~eweto na ovaa ak-
tivnost za qubite-lite i tvorcite nalikovnite dela, koipreku ~etkata i boitegi iska`uvaat svoiteviduvawa i do`ivu-vawa. Edna slika -iljada zborovi dolo-veni vo eden mig os-tanuvaat ovekove~e-ni za sekoga{. Izlo-`bata be{e prosle-dena od golem brojposetiteli i gosti
me|u koi bea: prviot ~ovek na SZPM,pretsedatelot Dragi Argirovski, pre-tsedatelite na ZP Kumanovo i Ko~ani- Spirko Nikolovski i \or|i Serafi-mov. Pero Dodevski, Isen Rexai, Bo-ris Arsovski i Dragi Gligorovskiso svoite sliki i prethodnite godiniu~estvuvale na ovaa izlo`ba, a ZoranStojmanovski za prvpat se pretstavipred po{irokata javnost.
Inaku, glavnata manifestacija -koncertot „Penzionerite peat za svo-jot grad” se odr`a vo golemata sala naCentarot za kultura vo Kumanovo nakoja nastapija orkestarot, solisti nanarodna muzika i ~lenovi na dramska-ta sekcija pri Kumnovskoto zdru`e-nie. I nastapot na ko~anskite pen-zioneri - folkloristi be{e pozdra-ven so buren aplauz od publikata, koja
ja ispolni salata do poslednoto me-sto.
Dru`eweto me|u ko~anskite i kuma-novskite penzioneri prodol`i i pokoncertot. Narodnata pesna i oro od-eknuvaa do docnite ve~erni ~asovi.Takvo prijatno dru`ewe i ubavi do-`ivuvawa se o~ekuvaat i na slednatasredba, koja mo{ne brzo }e se odr`i voKo~ani. S.L.-K.G.
ZP Kumanovo
„Penzionerite za svojot grad#Vo posledniot den od mesec ok-
tomvri 2015-ta, qubitelitena pi{aniot zbor vo prosto-
riite na "Kinoteka na Makedonija#,imaa mo`nost da u`ivaat vo promo-cijata na dvete novi knigi: "Lulka nasrceto# i "^udotvoren kola`#, od po-etesata penzionerka Lidija Lu~koJeremi}. Svojata poezija avtorkataja zapo~na da ja tkae u{te vo ranitedetski godini, a prvpat ja publiku-va{e so nejzinoto prven~e "Daragaja#vo 2013-ta godina. Toga{ taa dadevetuvawe deka }e prodol`i aktivnoda tvori i sekoja godina }e izdavanova kniga, {to navistina toa se os-tvari. Taka, vo 2014 godina se pojavistihozbirkata "Niz tancot na qubo-vta#, a ovaa godina Lidija ja odbele-`uva so dvete spomnati novi stiho-zbirki, koi dobija sovr{en spoj voflaerot pod naslov "Moeto ime equbov#.
Vsu{nost, promocijata zapo~na somodna revija na mladi manekenki,{to asocira{e na maknekenskiotperiod na Lidija Jeremi}, koja oddoajen na makedonskoto maneknstvovo povozrasni godini stana poetesaso specifi~en lirski izraz.
Nastanot se zbogati so nastapot nahorot "Serenada# od ZP Karpo{ inajavata na avtorkata niz pesnata"Devu{ka# koja, voditelkata Kateri-na Jankovska gi pro~ita zaedno sorecenzijata od poetesata TamaraArsovska. Mo{ne impresiven be{enastapot na poznatiot akter DraganSpasovski - Dac, koj vo prvo licepro~ita del od stihovite na svojata
majka Lidija Jeremi}. Za poezijata na Lidija govore{e i
urednikot na stihozbirkite MendoDimovski, koj privle~e vnimanie sonegovoto ka`uvawe vo akrostih, ze-maj}i go za motiv imeto na poetesa-ta, niz koe so {est zborovi ja iska`aspecifikata na tvore{tvoto na av-torkata. Toj zaklu~i deka, kakva {toe Lidija, takva e i nejzinata poezija- lirska, impulsivna, dramska, im-presivna, jasna i avangardna.
Pormocijata se oddr`a vo ramkitena manifestacijata "Denovi na op{-tina Karpo{# i direktna poddr{kaod gradona~alnikot Stev~e Jakimo-vski, a nastanot se zar{i so sobirnaakcija za ranlivite kategorii nanaselenie so koi raboti Crven krstna grad Skopje.
Deloto na Lidija e vo izdava{tvona ZP Karpo{, a negovoto pe~atewee poddr`ano od Sojuzot na zdru`e-nijata na penzionerite na Makedo-nija. K.J.
Promocija na dve novi knigi od Lidija Lu~ko Jeremi}
Moeto ime e qubov
11noemvri vo istorijata naKumanovci e zapi{an socrveni bukvi, kako den na
osloboduvaweto na Kumanovo. No,
11 noemvri, e zapi{an so zlatni bu-kvi vo srcata na bra~niot par Bil-jana i Dragi Argirovski koi tokmuna ovoj zna~aen den za nivniot ro-den grad, ja ovekove~ile svojataqubov so brak.
Na toj den 1965 godina privle~nomom~e i ve}e toga{ poznat novinari ubavata ne`na sinooka Biljana sezakolnale deka vo `ivotot }e pro-dol`at zaedno, raka za raka, nizsite premre`iwa i radosti. I takabilo niz godinite koi doa|ale...
Na 11 noemvri godinava tie pros-lavija 50 godini od nivnata qubov,bra~noto drugaruvawe i prijatels-tvo. Proslavata im zapo~nala sogledawe na film od nivnata mla-dost {to im go priredile nivnatanajgolema radost vnukot Stefan i}erkata Conka.
Proslavuvaweto prodol`ilo voprijatna atmosfera so nivnite naj-bliski i prijateli.
Ne izostanale i mnogubrojnite~estitki so koi od s¢ srce im go ~e-stitale zlatniot jubilej na Biljanai Dragi Argirovski prviot ~ovek naSojuzot na zdru`enijata na penzio-nerite na Makedonija. ^ovekot koj eprimer i prijatel na lu|eto od sitegeneracii. Takov be{e kako novi-nar vo Makedonskata radio televi-zija, takov be{e kako rakovoditel idirektor. No, Dragi Argirovski nebi mo`el da bide tolku uspe{en ianga`iran i kako novinar i kakopublicist i kako op{testvenik, akone bila potporata i pomo{ta, kako{to veli toj, od negovata vernabra~na drugarka, Biba. Ne bi mo`elda napi{e 18 publicisti~ki knigi,ako ne bilo vnimanieto i razbira-weto od negovata sopruga, sekoga{do nego i kraj nego, priznava Argi-rovski. Ne bi mo`el da bide nitudenes lider vo penzionerskoto or-ganizirawe na Balkanot, ako ne go~ekal sekoga{ topliot dom i nego-vata Biljana.
Retki se lu|eto so vakva sudbina.U{te poretki se javni li~nosti koimo`at da se pofalat so vakov jubi-lej. Zatoa, neka si prodol`at i po-natamu zaedno po svojot `ivotenpat, aktivni i nasmeani, opkru`eniso najmilite i prijatelite, vo mir ispokojstvo vo tretoto `ivotnodoba.
K.S. Andonova
Zlatniot jubilej nabra~niot par Argirovski
ZP Strumica imaj}i japredvid Programataza rabota za 2015 go-
dina, pokraj tekovnite ra-boti koi proizleguvaat odnea, realizira{e mnoguaktivnosti, - istakna Dan-~e Daskalovska, pretse-datel na IO.
Na 2 juni ja organizira{euspe{no Regionalnata re-vija na pesni, muzika i igrina koja u~estvuvaa zdru`enija od pet-tiot region. Revijata be{e real-izirana na najvisoko nivo kako {to mudolikuva na zdru`enie vo koe ~lenu-vaat 10 000 penzioneri. Zdru`enietona penzioneri od Strumica zaradikvalitetot na poka`anoto na revijatase stekna so pravo da u~estvuva i na
Republi~kata revija voSkopje.
Sportistite od ZP St-rumica vo pove}e sports-ki disciplini u~estvuvaana Regionalnite penzion-erski sportski natpre-vari vo Novo Selo i osvo-ija nekolku prvi mesta, pazaradi toa zemaa u~estvoi na 20-tata jubilejnaRepubli~ka sportska Ol-
impijada „Skopje 2015” koja se oddr`ana 4 septemvri vo Skopje.
Vo periodot od juni do septemvri2015 godina penzionerite od ZP St-rumica organiziraa ili u~estvuvaa napove}e sredbi i ekskurzii. Taka na 17juni okolu 200 penzioneri bea napiknik sredba vo Dojran, 24 penzio-
neri bea na dvodnevna ekskurzija voVav~ani i Ohrid, na 17 juli 250 pen-zioneri bea vo Oreovica na piknik vodvorot na manastirot Sveti \or|ija,na 29 avgust 33 penzioneri bea vo Ka-vadarci za grozdoberot, vo Demir Ka-pija bea 35 penzioneri, vo Mokrino 25i drugo. Vo dve turi 150 penzioneri odsite ogranoci prestojuvaa po 7 dena voGrcija blagodarenie na povolen aran-`man ovozmo`en so anga`iraweto nazdru`enieto, veli Daskalovska.
Na prvi juli po~na so rabota novKlub na penzioneri vo seloto Angel-ci, kat~e kade se dru`at penzioner-ite. Na po~etokot na septemvri be{esaniran i obnoven sanitarniot jazolvo Domot na penzioneri. Za taa celzdru`enieto izdvoi okolu 23 iljadidenari.
Za site aktivnosti penzionerite seredovno informirani preku razniformi na informirawe, me|u koi ipreku emisii na lokalnata televi-zija. D. S.
ZP Strumica
Zadovolni od postignatoto
Zemjodelci i sto~ari bevme,Zemjata rodna ja obrabotuvavme Na belite stada se raduvavme,Za narod na{,Hrana proizveduvavme,Vo podzemni horizonti Smelo vleguvavmeVo temninite svetlina vnesuvavmeNa narod radost daruvavme.U~iteli ne vikaaGeneracii vospituvavmeDeca vo `ivot voveduvavme.Nekoi doktori bea
Za zdravje na narod se gri`eaI in`eneri ima{e,Proektiraa i ~udni zdanija gradea.Denes site edno ime immePENZIONERI ne vikaat.Gordi sme na imeto na{eZad nego, na{ite dela stojat Za na{iot nepokor govoratZa na{ata qubov kon tatkovinataZboruvaat.Penzioneri,Bidete gordi na imeto Na{e.
M. Zdravkovska
Gordi na imeto Upornosta na ~ovekot se doka`u-va so rezultati vidlivi od ne-govata anga`iranost na bilo koe
pole za rabota. Eden od najanga`ira-nite ~lenovi na Zdru`enieto na pe-nzioneri od Bitola e porane{niotprofesor Dragoqub \or|ievski. Ime-no toj, kako trener, zaedno so `enska-ta ekipa za strelawe so vozdu{na pu-{ka, za relativno kratko vreme pos-tignaa zabele`itelni rezultati naposlednite sportski natprevari. Naregionalnite sredbi osvoija ~etirizlatni medali, a na Republi~kite ~e-tiri srebreni i sevkupno vtoro mesto.
Vakvata uspe{nost ja pozdravi ipretsedatelot na bitolskite penzio-neri Tome Iliovski, koj pove}e patija istaknuva nivnata rabota i anga`i-
ranost na sportskoto pole. - Rezultatite se dol`at na uporni-
te treninzi na celata ekipa. Za osummeseci od izborot na strelcite so vo-zdu{na pu{ka, `enskata ekipa uspeada osvoi zlatni medali na regio-nalnite sportski igri i srebreni narepubli~kite natprevari. Trenirav-me dva pati nedelno i sekoj strelecispuka po 1000 dijaboli. Samo so upo-rnost, `elba i treninzi se postig-nuvaat vakvi rezultati. Nie i pona-tamu prodol`uvame so istoto tempo, -veli Dragoqub \or|ievski i dodavadeka zaedno so ekipata ve}e podgot-vuvaat plan za intenziven {estmese-~en trening, se so cel osvojuvawe naprvite mesta i zlatnite medali napretstojnite sportski igri vo organi-
zacija na SZPM.Za nivnite treninzi golema blago-
darnost upatuvaat do srednoto ekono-msko u~ili{te "Jane Sandanski#, koemu izleze vo presret i mu gi stavi naraspolagawe svoite strelani.
D. Todorovski
ZP Bitola
Primer za anga`iranost